“Slovenci v Bosni” (1530-2011)

V sredo, 14. septembra 2011 smo v razstavnem prostoru Zgodovinskega arhiva Celje odprli gostujočo razstavo avtorja Stanislava Koblarja “Od zabrisa do prenove identitete: Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2011”. Na slavnosti je goste najprej pozdravil direktor arhiva dr. Borut Batagelj, avtor je predstavil koncept in vsebino postavitve, razstavo pa je na koncu odprl podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman. Dogodek sta z vrhunsko glasbeno interpretacijo počastila harmonikar Tomaž Marčič in klarinetist Goran Bojčevski.

Medtem ko so migracije iz območja Bosne in Hercegovine v Slovenijo za mnoge pojav, o katerem bi znali kaj povedati, je zgodovinska prisotnost Slovencev na istem območju mnogo manj poznana. Razstava avtorja Stanislava Koblarja »Od zabrisa do obnove identitete« postavlja v ospredje prav ta pojav, ga poskusi zgodovinsko predstaviti, predvsem pa znotraj tega izpostaviti pomen ohranjanja identitete Slovencev v tem prostoru.

Bolj kot z množičnostjo – ocene kažejo, da Slovencev v Bosni nikoli ni bilo več kot 7.000 – je bila prisotnost tam živečih rojakov vedno zaznamovana z ugledom in nesorazmerno velikim deležem presežkov na različnih področjih udejstvovanja. V Celju bi na povezave s prostorom Bosne lahko pomislili že vsaj s poroko celjskega Hermana I. s hčerjo bosanskega bana Katarino Kotromanić. Toda prvi zgodovinski primeri povezav med dvema prostoroma kažejo bolj na spoznavanja med dvema odtujenima območjema, na njegovo dinastično obvladovanje, nikakor pa še ne na sobivanje formiranih nacionalnih identitet. Podobno eksotične in avanturistične se kažejo prigode od potopisnega popotovanja Gornjegrajčana Benedikta Kuripečiča, tolmača odposlanstva cesarja Ferdinanda k Sulejmanu I. Veličastnemu leta 1530, do junaških podvigov ljubljanskega tipografa in vodje protiturške vstaje Miroslava Hubmajerja v letu 1875. Obdobje z zavestno slovensko identiteto prežete dejavnosti se v Bosni pričenja jasno razpoznavati ob koncu 19. stoletja, ko Slovenci tam pričnejo delovati na kolektivno organizirani društveni bazi.

Od obdobja priključitve Bosne k Avstro-Ogrski do obdobja vseh mogočih oblik jugoslovanske države so Slovenci v Bosno prihajali v različnih vlogah, kot uradniki, gospodarstveniki, podjetniki, tehnični strokovnjaki, zdravniki, šolniki, duhovniki, športni organizatorji, umetniki … Med njimi so bili Anton Aškerc, Ivan Cankar, Marija Vera, Anton Jeglič, Jože Plečnik, Vladimir Šubic, Dane Škerl, Bojan Adamič in drugi. Bosna je v mnogih primerih prav s slovensko pomočjo rasla, a rasli so tudi Slovenci v njej. Mnogi so prišli zgolj s spoznavnim namenom ali pa da opravijo kak posel, tako kot Ivana Kobilica, ki je na koncu v Sarajevu ostala kar osem let. Očitno se je tam dobro počutila.

Povsem nov zagon je slovenska narodna zavest v Bosni spet dobila v času zadnje tragične vojne, ko se je prav zaradi novih specifičnih okoliščin, približno sto let po prvem oblikovanju slovenskih društev v Bosni, dejavnost izpostavljanja slovenske identitete tam spet močno okrepila.

Zelo uspešna razstava, ki gostovala že v Ljubljani, Sarajevu, Tuzli, Banji Luki, Zagrebu, Reki, Trstu, bo v Zgodovinskem arhivu Celje na ogled do 6. oktobra 2011.

 

Kliping:

24ur POPTV

Siol


Novi tednik

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice