Stara šara ?!

Problem dolgoročne hrambe na sodobnih nosilcih informacij

Slovenski arhivi smo se v preteklosti ukvarjali predvsem z zgodbami preteklosti, kar je po eni strani zelo razumljivo, a je po drugi to hkrati sprožilo stereotip o arhivih kot prostorih preteklosti, minulih mrtvih črk na »deponijah« papirja in materialov, ki iščejo izključno vrednost zgolj v kontekstu dediščine. Dejavnost, s katero so se hoteli arhivi odpreti publiki, nikakor ni sledila spremembi paradigme, da se arhivi v svojih prizadevanjih čim bolj stopijo s sedanjostjo, aktualnimi problemi, ki se vežejo na dolgoročno ohranjanje tako individualnih kot kolektivnih spominov družbe. Čas in prostor delovanja arhiva zagotovo ni preteklost. Nasprotno. Polje proaktivne dejavnosti arhivov mora postati budno opazovanje sedanjosti, aktualnih problemov ter predvsem argumentirano ponujanje temeljev, na podlagi katerih se bo interes znanosti, kulture ter interes pozameznikov lahko sploh uveljavljal.

Eden od ključnih sodobnih problemov arhivov je zagotovo problem arhiviranja oziroma dolgoročne hrambe informacij na sodobnih (predvsem digitalnih) nosilcih informacij. Probleme rešujemo po arhivih vsak po svoje, na podoben način kot rešuje te probleme vsak posameznik. Tu je ključen poudarek omenjenega projekta, saj smo pravzaprav arhivi tiste institucije, ki bi se morale čutiti poklicane, da vplivajo na aktivnost vsakega posameznika na tem področju. Dolgoročna hramba informacij na sodobnih nosilcih namreč nikakor ni problem le arhivov samih, ampak sodobne družbe nasploh.

Sporočilo razstave cilja predvsem na nosilce zapisov, ki so danes vse manj v uporabi, so z leti izrazito izgubili bistveno na kvaliteti zapisa ali pa so celo že neuporabni. S tega vidika bi se v družbi moral vzbuditi refleks zavedanja in ponotranjenja problema, ki nikoli v zgodovini ni bil še tako izrazito izpostavljen. V predstavitev smo tako vključili deset vrst nosilcev zapisov, ki smo jih ocenilil, bodisi kot vzorčne bodisi kot bolj zanimive. Z okoljem delovanja sodobnega arhiva pa bi jo radi še bolj zlili z nostalgičnimi izlivi v povezavi z osebnimi doživetji naših anketirancev. Z disketami različnih dimenzij v današnjih računalnikih nimamo več kaj početi, podobno avdio kasete, na katere smo v mladosti snemali viže z glasbenih lestvic, VHS kaseta z maturantskega plesa ali poroke pred kakšnim dobrim desetletjem je komaj berljiva, vinilne plošče zanimajo le še kakšnega romantičnega posebneža, problematična pa postaja pravzaprav že zgoščenka z letošnjimi hiti, ki se na tak in drugačen način »guli« v avtomobilu. Razstava predstavlja zgodbe ljudi in nosilcev, od luknjane kartice do spominske kartice in usb ključka.

Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv na Ptuju in Zgodovinski arhiv Celje želimo z razstavo oplemenititi naše odlično sodelovanje, obenem pa bi radi  predvsem ob zavedanju problemov in družbeno odgovornem ravnanju želeli spodbuditi vsakega posameznika v našem okolju k odgovornem ravnanju z zapisi na polpreteklih, izumirajočih (in predvsem!) na vseh mogočih sodobnih medijih. Razstava naj poveže  individualne čustvene zgodbe z racionalnim zavedanjem potrebe po kvalitetnem dolgoročnem arhiviranju.

Avtorji kataloga k razstavi so: Damjan Lindental, dr. Miroslav Novak, Jure Zupanc, Katja Zupanič in dr. Borut Batagelj, ki je tudi idejni vodja projekta.


Odprtje razstave
je bilo 5. 3. 2013 v Zgodovinskem arhivu Celje. Nostalgične občutke smo združevali v zavedanje po pomenu ohranjanja zapisov na sodobnih medijih.

 

Kliping
Delo, Sobotna
Delo

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice