Arhivi – zakladnice spomina
Poznate ostanke karolinškega rokopisa iz 9. stoletja? Ste že videli najstarejšo v Sloveniji hranjeno pergamentno listino? Pa piranski mestni statut iz leta 1307? Je zbirka privilegijev samostana Žiče ohranjena? Kakšna je pisava Jurija Dalmatina? Kdo hrani najstarejšo matično knjigo? Katere dajatve so plačevali naši predniki? Kako zveni uradovalna slovenščina 16. stoletja? Je Florjančičev zemljevid Kranjske iz leta 1744 res tako velik? Komu je pisal misijonar Baraga? Kako je v arhivu pristal pramen las prestolonaslednika Ferdinanda? Vas zanima načrt za največji evropski železniški viadukt? Kdaj so ustanovili Narodno čitalnico na Ptuju? So stare fotografije in filmi res tako dobro ohranjeni? Kje je maturitetna naloga Antona Aškerca? Zaradi česa sta se pravdala Ivan Hribar in Fran Šuklje? Kako so fašisti na Goriškem pačili slovenska imena? Zakaj je bil razglas o streljanju talcev dvojezičen? Komu se je zameril Stane Kavčič? Kaj so obravnavali na prvi seji Demosove vlade? Odgovore na ta in podobna vprašanja bo dala reprezentativna razstava slovenske arhivske kulturne dediščine, ki bo na ogled od začetka marca do konca maja 2015 v razstavišču Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v Ljubljani.
Že pred odprtjem razstave, ki bo 4. marca 2015 v Ljubljani pa je na voljo razkošen katalog ARHIVI – ZAKLADNICE SPOMINA na kar 536 straneh. Premierna predstavitev slednjega bo v Arhivu Republike Slovenije v četrtek, 5. 2. 2015, ob 12. uri. Natančno dan kasneje pa tudi v Celju, v Zgodovinskem arhivu Celje, v petek, 6. 2. 2015 ob 12. uri.
Pri doslej največjem razstavnem projektu smo moči združili Arhiv RS ter ostali slovenski državni in cerkveni arhivi: Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Nadškofijski arhiv Ljubljana, Nadškofijski arhiv Maribor in Škofijski arhiv Koper.
Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Pergamentne listine in rokopisni kodeksi, spisovno gradivo upravne in sodne narave, katastrsko in zemljiškoknjižno gradivo, načrti, karte, fotografije, filmi itn. so po zvrsteh, vsebini in funkcijah razvrščeni v 16 poglavij. Dvainpetdeset avtorjev je prispevalo strokovno podprte in poljudno napisane komentarje k dokumentom, dopolnjujejo jih odlične reprodukcije in barvita oprema knjige, ki predstavlja mešanico strokovne monografije, razstavnega kataloga in poljudne objave arhivskih virov. Jagodni izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter hkrati prerez ohranjenega arhivskega gradiva, ki poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva vse pomembnejše zvrsti arhivskega gradiva, prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora, vas vabi v zakladnice spomina.
Kot se je izrazil glavni urednik izdaje dr. Andrej Nared, gre pri knjigi in razstavi za jagodni izbor, iztisnjen najboljši sok iz slovenskih arhivov. Na tiskovni konferenci v Zgodovinskem arhivu Celje sta dr. Bojan Himmelreich in dr. Aleksander Žižek predstavila nekaj gradiva, ki gre v skupni izbor “zakladnice” s strani našega arhiva. Med pisci posameznih besedil za katalog je ob omenjenih iz arhiva sodelovala še mag. Hedvika Zdovc.
Na tiskovni konferenci smo predstavili tudi izdajo čisto svežega kataloga razstave ABC Arhivska Barbara Celjska in skupaj s Pokrajinskim muzejem Celje najavili gostovanje razstave v marcu v Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu. Od aktualnih zadev pa smo še predstavili objavo razstave Zima: od strahu veselju na spletnem portalu Kamra.