Vsebina prispevka

Z vlakom čez mejo

1. 9. 2015

V Zgodovinskem arhivu Celje so v četrtek, 10. septembra 2015, odprli novo razstavo “Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice”. Razstava je plod mednarodnega projekta kar šestih slovenskih in hrvaških arhivov. Skupina, ki se je delovno poimenovala SIHeR, je edinstven primer sodelovanja takšnega števila ahivov v regiji. V Celju se razstava, ki jo spremlja tudi katalog predstavlja premierno, potem ko je bila prvič v maju predstavljena v prostorih Državnega arhiva za Medžimurje v Štrigovi. Projekt delovne skupine arhivov je nadaljevanje uspešnega sodelovanja med Državnim arhivom v Varaždinu, Državnim arhivom v Zagrebu, Državnim arhivom za Medžimurje, Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom na Ptuju in Zgodovinskim arhivom Celje, ki se je pred leti prvič realiziralo v okviru zelo uspešnega projekta Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji / Gradovi i trgovišta uz štajersko-hrvatsku granicu.

V najnovejšem projektu se arhivi ukvarjamo z zgodovino železnic v obmejnem pasu. Konkretneje projekt obsega obravnavo petih prog, ki prečkajo državno mejo na področju pristojnosti omenjenih arhivov in Južno železnico, ki je bila osnova za izgradnjo teh prog. Poleg Južne železnice so predstavljene bolj natančno naslednje proge: Pragersko-Ptuj-Čakovec-Kotoriba/Varaždin, Zidani Most-Zagreb-Sisek, Čakovec-Mursko Središče-Lendava, Krapina-Rogatec, Savski Marof-Kumrovec-Stranje. Zadnja proga je predstavljena ne le z arhivskim gradivom, ampak tudi s pomočjo črno-belih fotografij Kruna Sudca, ki kažejo na minljivost in tematizirajo spremembe, ki so obmejno območje v preteklih desetletjih zaznamovale. Po eni strani se namreč kaže vzpostavitev železniških povezav kot močan faktor zgodovinskega medkulturnega povezovanja, po drugi pa kaže aktualna situacija tudi na sodobno zamejevanje obmejnega prostora, ki je bil sicer vseskozi prepleten, posebej na ravni ljudi, ki živijo ob meji pa tudi vseskozi zanamovan z odličnimi odnosi. Preko “železniškega” projekta bi radi namreč arhivi tematiko povezovanja tudi problematizirali, saj železnice danes niso več takšen element povezovanja kot nekoč. V zadnjem času se je sicer spet obnovilo nekaj neposrednih povezav, kar je gotovo dobra novica, ob tem pa si gre želeti, da bi povezave zaživele in postale tudi preko dneva pogostejše, da bi vožnja z vlakom postala ljudem ob meji samoumevna odločitev. Ob tem arhivi vključeni v projekt v novih razmerah izpostavljamo, da svoje vloge ne vidimo le v ohranjanju preteklosti in obrambi nacionalnih interesov, temveč moramo biti v sodobnem času tudi odzivni na aktualne razmere v družbi ter jih po potrebi tudi izpostavljati. Še posebej za dejavnost arhivov je danes zelo aktualno sporočilo, da je poslanstvo skrbi za dediščino v veliki meri pogojeno pravzaprav s pozicijo institucije v sedanjosti. Arhivi z obeh strani meje tako poleg strokovnega sodelovanja, katero jih z vsakdanjim delom obvezuje, širijo pozitivno sporočilo tudi na polje medkulturnega dialoga in meddržavnega sodelovanja.

Razstavo spremlja tudi dokaj obsežen katalog, v katerem je bolj natančno predstavljena predvsem zgodovina vzpostavljanja železniških povezav prek meje. Po eni strani so čezmejne povezave predstavljene kot tehnična dediščina, saj se preko upodobitev in komentarjev predstavlja infrastruktura, po drugi pa projekt ni hotel ob strani puščati tako železničarjev kot tudi potnikov, ki so tem progam in predvsem življenju ob progah pustili neizbrisen pečat. Slikovnim upodobitvam postaj, mostov, lokomotiv, vlakov in voznih redov tako enakovredno ob rob stopajo tudi raznoliki dogodki, ki so zaznamovali vsakdanjik železnice, npr. gneče na peronih in fotografije nesreč ali pa upodobitve železniških pihalnih godb in družabnih srečanj železničarjev.

V nastajanje projekta je bilo s strani arhivov in partnerjev vključenih več kot 20 oseb, med njimi gre izpostaviti avtorje predstavitev posameznih prog: Mihaela Barbaric, dr. Borut Batagelj, Ivan Fras, Katarina Horvat, Sabina Lešnik, Gordana Šövegeš Lipovšek, Jasmina Sedmak, Ana Tuk, mag. Hedvika Zdovc in Katja Zupanič. Projekt sta s strani obeh držav koordinirala in uredila Ana Tuk in dr. Borut Batagelj. Grafično je projekt zasnoval Damir Klaić. Arhivi dolgujejo zaslugo uspešno uresničenega projekta tudi številnim drugim institucijam in posameznikom z obeh strani meje.

Posebej gre ob gostovanju razstave v Celju izpostaviti tudi vlogo Društva ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, ki nam je za popestritev razstave iz svoje zbirke posodilo več zelo zanimivih predmetov. Društvo bo v sodelovanju z območno celjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vključeno v program Dnevov evropske kulturne dediščine 2015 ter bo organiziralo tudi vodene oglede dveh zelo zanimivih in obnovljenih tehničnih objektov v neposredni bližini arhiva. Ogled vodne postaje in kretniške postavljalnice bo mogoče kombinirati tudi z obiskom razstave “Z vlakom prek meje / Vlakom preko granice”.

Razstavo je odprla veleposlanica Republike Hrvaške v Sloveniji, gospa Vesna Terzić. Na ogled v Celju bo do 9. oktobra 2015.