Začetki jadralnega letalstva v Celju

jsac_1Vabljeni na odprtje razstave Začetki jadralnega letalstva v Celju, ki bo v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje, 18. oktobra 2016, ob 18. uri. Partnerji pri nastanku razstave smo: Gimnazija Celje – Center, Muzej novejše zgodovine Celje in Zgodovinski arhiv Celje. Avtor razstave je dr. Bojan Himmelreich, oblika: Ana Pečnik. Ob razstavi bo izšla posebna znamka in razglednica, v neposredni bližini arhiva pa bo samo na ta dan na Pošti Slovenije 3101 Celje v uporabi tudi žig dneva.

Pobuda za ustanovitev aerokluba v Celju je bila podana konec leta 1927, v sklopu kampanje za ustanavljanje takšnih klubov po državi. Delovati je začel leta 1928 kot mestni odbor Kraljevskega jugoslovanskega aerokluba Naša krila, ki je bil formalno podrejen oblastnemu odboru v Mariboru. Že istega leta so na vojaškem vadbišču v Levcu pri Celju organizirali letalski miting, ki je pritegnil množico obiskovalcev. Člani kluba so si prizadevali pridobiti finančna sredstva za nakup zemljišča in motornega letala. Nadzor organizacije in dela ter sofinanciranje tega kluba, oz. njegovih odborov, je izvajal štab letalskih sil jugoslovanske vojske. Ta je klubu leta 1929 dal letalski motor Daimler (zanj je zaprosil Ladislav Ropas), ki bi ga njegovi člani uporabili pri izgradnji letala. Kljub dobri volji, precejšnjemu znanju in vsestranskim naporom Ropas namere ni mogel uresničiti in ta pobuda ni dala rezultatov. Klub je po začetnem velikem zanimanju zanj med gospodarsko krizo doživel zastoj. Leta 1931 se je, tudi »zaradi odklonilnega stališča nadrejenih oblasti«, začelo obdobje mrtvila, iz katerega ga je potegnilo prizadevanje skupine, ki se je navdušila nad jadralnim letenjem.

Mirko Mejavšek in Bogdan Mirnik sta med služenjem vojaškega roka leta 1935 zaradi zastoja dela v celjskem aeroklubu prišla na idejo o oblikovanju jadralno letalske skupine v Celju. Leta 1936 sta za svoje zamisli navdušila še pet sodelavcev in ko je takratni ravnatelj Trgovske šole v Celju (danes poslopje Gimnazije Celje – Center), Fran Marinček, tej skupini namenil prostor te šole za delavnico, je delo steklo. Povezali so se še z Ladislavom Ropasom, ki je bil član aerokluba. Skupina je svoj obstoj legalizirala s pravili, ki jih je sprejel mestni odbor Aerokluba Celje in nato še oblastni odbor Aerokluba v Mariboru. Aeroklub Celje je Mirnika in Mejavška kooptiral v odbor, za svoje delo pa sta pridobila nekaj vodilnih članov kluba. Ko so leta 1937 v klubu po več letih izvedli letno skupščino, je jadralno letalska skupina predstavljala 80% večino, kar je pomenilo določitev nadaljnje smeri dela aerokluba.

img_20161019_062213

Prvo jadralno letalo, ki ga je imela skupina, je že prej zgradil Stanislav Ropas. Ta se je začel zanimati za jadralno letalstvo, ki je bilo v tistem času v velikem vzponu. Zanj je bolj ali manj uspešno navdušil tudi kolege v domačem aeroklubu, sam pa začel izdelovati jadralno letalo. Poiskal je stik z jadralno skupino v Nemčiji, kjer je bila zibelka jadralstva, si priskrbel načrte za letalo tipa Zögling in ga sklenil izdelati z lastnim denarjem. Pri delu mu je pomagal brat Davorin, v skupino pa je pritegnil še svoje pomočnike in vajence, sicer vešče v izdelovanju klavirjev in najbrž tudi avtomehanike. Nastalo je jadralno letalo, ki so ga poimenovali Celjan. V Celju pa za njegove dosežke ni bilo zanimanja, zato je Ropas svoje letalo posodil mariborski jadralni skupini, ustanovljeni leta 1933. Ko so v Celju ustanovili jadralno skupino, se je Celjan vrnil v Celje, saj ji ga je Ropas podaril. Hkrati z vrnitvijo Zöglinga iz Maribora je skupina s pomočjo Mariborčanov pričela z gradnjo novega letala istega tipa. Do obrtne razstave avgusta leta 1937 so ga v enem letu zgradili in obe letali tam postavili na ogled. Leta 1938 so začeli z gradnjo zmogljivejšega jadralnega letala Inka II, ki so ga dokončali leta 1940.

Šola za letenje z jadralnimi letali je bila ob koncu 30-tih let v polnem razmahu. Članstvo se je množilo, dejavnost kluba je imela veliko simpatizerjev med obrtniki, ki so radi pomagali tudi z delom. Mladino do 14. leta so organizirali v modelarskih tečajih, na I. in II. gimnaziji sta bila ustanovljena »podmladka« kluba. Pri gradnji Inke (načrte zanjo jim je dal ing. Kuhelj iz Ljubljane) se je pokazalo, da so v klubu imeli spretne tehnike, orodjarje, mizarje in druge, ki so si sčasoma pridobili veliko izkušenj. Razmišljali so o dejavnosti gradnje letal za trg.  Vse to jim je omogočalo dejstvo, da so si v Levcu uredili letališče, ob katerem so nameravali zgraditi hangar.  Vse načrte pa je uničila vojna.

Gradivo za razstavo so prispevali posamezniki, katerih straši so sodelovali pri prikazani dejavnosti, del ga izvira iz fototeke Muzeja novejše zgodovine Celje, deloma pa je hranjeno v Zgodovinskem arhivu Celje in v Pokrajinskem arhivu Maribor.

 Razstavo, ki bi po načrtu gostovala v Zgodovinskem arhivu Celje do konca novembra, smo zaradi zanimanja podaljšali še do konca leta 2016.

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice