Dekade: osemdeseta

4. 1. 2017

Dekade: osemdeseta so nova razstava iz serije Dekade, ki bo na ogled v galeriji Zgodovinskega arhiva Celje od odprtja v četrtek, 12. januarja 2017, ob 18. uri. Razstava skozi predstavitev raznolikega arhivskega gradiva odpira večplasten pogled na desetletje med letoma 1980 in 1989 v Celju in okolici.

Po devetdesetih letih 20. stoletja, s katerimi smo predstavitve začeli ob koncu leta 2015, se selimo desetletje nazaj. Pot pa nas bo v prihodnjih letih peljala vse do petdesetih let, ko je bil Zgodovinski arhiv Celje ustanovljen. Osnovna ideja ostaja enaka. Ob poplavi razstav muzejev in galerij, predvsem pa raznih dogodkov, ki v zadnjem času izhajajo iz nostalgičnih občutij doživljanja polpretekle zgodovine, želimo nadgraditi ta pristop in opozarjati predvsem na poslanstvo arhivov, ki zbirajo, hranijo in omogočajo dostop do raznolikega arhivskega gradiva. Razstava želi biti arhivska predvsem zato, ker gradi na predstavitvi gradiva in manj na poskusu interpretiranja slednjega. Dekade torej predvsem želijo odpreti polje razumevanja delovanja arhivov, po drugi strani pa izpostavljati primarne vire kot temelj raziskovanja v humanističnih znanostih. V želji, da se čim bolj izogibamo tematiziranju in omejevanju obravnav konkretnih tem, zato jemljemo kot izhodišče razstave najprej časovni okvir 1980-1989. Slednji pa je zgolj zaradi preglednosti subjektivno cepljen na področja, ki so v naši dejavnosti bolj izpostavljena glede na naravo gradiva, ki ga pridobivamo in hranimo. Skozi poglavja: Volili bomo delegate … (uprava); V imenu ljudstva (pravosodje); Tudi po Titu Tito (družbenopolitične organizacije); Propad dogovorne ekonomije (gospodarstvo); Boni, inflacija, kredit (potrošništvo); Varstvo okolja in naravne nesreče (ekologija); Šolski sistem na izpitu (vzgoja in izobraževanje); Bolnišnica in zdravstveni dom v eni delovni organizaciji (zdravstvo); Za vse okuse (kultura), Od olimpijskih do sindikalnih iger (šport); Mračna dekada (Zgodovinski arhiv Celje) vstopamo torej v dekado, ki je bila zelo dinamična in raznolika.

Skozi razstavo želimo dodatno sporočati, da si želimo pridobivati in omogočati dostopno tudi gradivo, ki je komplementarno arhivskemu gradivu. S tem izpostavljamo v prihodnost usmerjeno strategijo, da si kot arhiv želimo registrirati in ohraniti čim bolj celostno sliko časa, ki bo arhive postavila med institucijami na tako mesto, da slednji ne bodo prepoznani zgolj kot servis upravnim postopkom. Zato s projektom Dekade želimo nagovarjati tudi zunaj okvirjev delovanja javne arhivske službe. Eden od teh konkretnih pristopov je tudi želja po ustvarjanju nove platforme doživljanja osemdesetih skozi objave gradiva na družabnih omrežjih z enotnim pripisom #dekade80 (primeri aktualnih objav: FB, Twitter, Instagram, …). Osemdeseta so namreč mnogi sodobniki doživljali in občutili skozi svojo zgodbo obenem mnogo bolj intenzivno kot skozi kolektivni spomin skupnosti, zato so in morajo biti dragoceni (arhivom in) skupnosti spomini slehernega posameznika. Obenem osemdeseta ponujajo tudi že zadosten časovni odmik, ki vsakomur omogoča bolj segmentiran in glede na izkušnjo že ovrednoten pogled na to dekado.

Med letoma 1980 in 1989 sta se človek in njegovo doživljanje pripadnosti identitetam in sistemom zelo spremenila, kar se odraža tudi skozi arhivsko gradivo. Osemdeseta so dekada, ki so skozi naznanjanje sprememb, ki so vstopile bolj dramatično ob začetku naslednje dekade, predstavljala desetletje polno ovir. Ljudje so po svojih stezah v krogu, ki so ga zaznamovale skrhane razmere v državi, poskušali ujeti pravi ritem in se čim bolj učinkovito in hitro prebiti prek teh ovir. Kot enega od nosilnih motivov zgodbe smo zato uporabili tudi fotografijo celjskega atleta in olimpijca Roka Kopitarja, ki je dosegal največje uspehe v teku na 400 m z ovirami. Fotografiji, ki časovno zamejujeta dekado in uvajata razstavo pa sta vpis v žalno knjigo ob smrti Josipa Broza Tita na osnovni šoli Slavko Šlander (II. osnovna šola Celje) maja 1980 in fotografija zbiranja podpisov za Majniško deklaracijo, ki je vzpostavljala zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda in za katero so zbirali podpise tudi v Celju v letu 1989.

Gradivo na razstavi povezuje vse segmente delovanja arhiva in sega od gradiva fondov in zbirk, ki ga hranimo v arhivu, do gradiva, ki je sposojeno od ustvarjalcev – javnopravnih oseb ali od zasebnikov. Na razstavi so izpostavljene tudi različne pojavne oblike arhivskega gradiva (od dokumentov, fotografij, avdio in video kaset, …) do nekaj predmetov, ki koristijo popestritvi. Glede na količino predstavlja zelo dobrodošlo obogatitev izboru gradiva fototeka časopisa Novi tednik, katero smo v letu 2016 prevzeli v hrambo od medijske hiše Novi tednik in Radio Celje.

Razstavo spremlja tudi obsežen katalog, ki je tako kot razstava skupinsko delo velike večine strokovnih delavcev arhiva. Serijo razstav Dekade je zasnoval dr. Borut Batagelj; katalog sta uredila: Jože Kranjec in dr. Borut Batagelj; avtorji prispevkov so: Bojana Aristovnik, dr. Borut Batagelj, dr. Bojan Himmelreich, Sonja Jazbec, Jože Kranjec, Vesna Sirk, mag. Hedvika Zdovc in dr. Aleksander Žižek. Oblikovne rešitve so delo celjske ekipe Filter urbane rešitve.

Razstavo bo slavnostno odprl predsednik skupščine občine Celje Edvard Stepišniku, ki je funkcijo, ki je povsem primerljiva z današnjo župansko, opravljal dva mandata (1982-1986) bil pa je tudi član strokovnega sveta zavoda arhiva. Razstava bo obiskovalcem brezplačno na ogled v času uradnih ur arhiva do konca maja 2017, za vnaprej najavljene skupine pa bo mogoč ogled tudi po dogovoru.