Kako je Gvidon Sernec odkrival Rusijo?

Zgodovinsko društvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje vabita v četrtek, 11. januarja 2018, ob 18. uri v prostore arhiva na predstavitev zadnje številke Zgodovine za vse.

Kako je Celjan Gvidon Sernec odkrival Rusijo, bo izpostavljena tema tokratne predstavitve druge številke 24. letnika revije. Vsebino revije bo predstavil njen urednik dr. Borut Batagelj, sledilo bo predavanje zgodovinarja Blaža Javornika, ki uvaja revijo z razpravo: S »slovanskim prepričanjem« mimo črnožoltih obmejnih kolov v dežele hiperborejskega kraljestva. »Potopisne črtice« Gvidona Serneca v Slovenskem narodu 1901–1902. Javornikov prispevek obravnava pozabljene »potopisne črtice« mladega pripadnika celjske, slovensko govoreče meščanske družine, kasnejšega celjskega odvetnika, sokolskega in kulturnega delavca dr. Gvidona Serneca, ki jih je v krajših in daljših časovnih presledkih objavljal liberalni časnik Slovenski narod v dobi slovenskih emancipacijskih bojev s pridihom (vse)slovanske vzajemnosti. Potovanja na Rusko so na prelomu stoletja, bodisi prostočasna ali (ob)študijska, veljala za najkoristnejšo deromantizirano streznitev v odnosu do (samo)oklicane glavne slovanske pokroviteljice, ki jo je pričenjal Fran Celestin, skozi potopisne zapise nadaljevali Matija Murko, Ljudevit Stiasny, Anton Aškerc, utrdil pa Bogumil Vošnjak. Sernečevi potopisni zapiski se zaradi časovne prerazdrobljenosti objav in neknjižne izdaje niso znašli v preglednem naboru slovensko pisanega potopisja, kljub temu pa predstavljajo vpogled v takratno mentalitetno zavest mladega, izkušenj in doživljajev željnega (po)potnika, ki načrtovana ali bežna srečanja in seznanitve izkoristi za primerjavo duševnih stanj in profilov dveh različnih slovanskih etnij.

Tokratna številka prinaša še tri razprave: dr. Marije Počivavšek o trgovskem poklicu nekoč; dr. Mateje Ratej o tragičnem spletu usod dveh družinskih usod in dr. Petre Kavrečič ter dr. Milana Radoševića o razvoju obmorskega turizma na področju nekdanje Avstrijske riviere. Sledita zapis dr. Franca Križnarja o muzikološki dejavnosti Brede Šček in zapis Urha Ferleža o začetkih kinematografije v Celju. Revijo zaključujejo štiri ocene knjižnih novosti.

Utrinki s predstavitve

Naslovnica in kazalo revije (pdf)

 

 

Arhiv

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice