Vsebina prispevka

Laura Papo Bohoreta: rokopisi

3. 4. 2018

Historijski arhiv Sarajevo in Zgodovinski arhiv Celje vabita v torek, 10. aprila 2018, ob 18. uri v prostore arhiva na predstavitev digitalizirane zapuščine Laure Papo Bohorete. Objavljeni rokopisi v treh obsežnih knjigah so zanimiv ostanek iz danes že slabo in komaj prepoznavne skupnosti sefardskih Judov v Bosni in Hercegovini.

Laura Papo Bohoreta (1891-1942) je bila predstavnica med obema vojnama še zelo številčne judovske sefardske skupnosti, ki je ob koncu 15. stoletja prebežala iz Iberskega polotoka in našla zatočišče na bosanskem obrobju tedanjega Otomanskega imperija. Bohoreta se je v kulturno zapuščino povezano s to skupnostjo zapisala predvsem skozi literarno dejavnost, saj je zapisovala svoja besedila v Judeo-španskem jeziku. Ta jezik sefardskih Judov danes pozna še komaj peščica posameznikov v Bosni, saj je predvsem pod težo turbulentnega 20. stoletja, od holokavsta med drugo vojno pa vse do zadnje vojne v Bosni in Hercegovini ta skupnost komaj še obstala na Balkanu, zato je prav rokopisna zapuščina Bohorete eden od neprecenljivih draguljev sefardske kulture v regiji.

Objavljena zapuščina reflektira predvsem življenje v sefardski skupnosti v času med obema vojnama, posebej avtentično skozi perspektivo sefardske žene in njene vloge v specifičnem kulturnem okolju. Poleg socialno naravnanih dramskih besedil, ki prevladujejo, je ustvarjalka zapisala tudi nekaj poezije, krajših povesti in esejev. Njen esej »Sefardska žena« prepoznavajo njeni preučevalci tudi kot enega prvih feminističnih besedil v Bosni. Od leta 1961, ko se rokopisni fond hrani v Historijskemu arhivu Sarajevo, je bil ta vir proučevanja  različnih posameznikov iz celega sveta predvsem s področja študijev judovske kulture, hispanistike in literarne komparativistike, od lani pa je z objavo serije rokopisov v knjižni obliki na voljo celotna zapuščina v novi in širši publiki bolj dostopni obliki.