Celjski hokej: 70 let bojev za uspeh
V založništvu Zgodovinskega arhiva Celje in Hokejskega kluba ECE Celje je izšla nova knjiga Celjski hokej: 70 let bojev za uspeh. Bogato slikovno opremljena publikacija avtorja dr. Boruta Batagelja bo prvič predstavljena v okviru slavljenja klubove sedemdesetletnice, v torek, 17. aprila 2018, ob 19. uri, v celjskem Mestnem kinu Metropol.
Hokejske zgodbe iz celjskega mestnega parka so pomemben del identitete Celja. V sedmih desetletjih lova za uspehi je skupina zanesenjakov večkrat sprožila evforijo, ki je glas o hokeju širila tudi zelo daleč čez desni breg Savinje, celjski hokejisti pa so bili ponosni ambasadorji knežjega mesta.
Spoštljiva tradicija kluba je zaznamovana predvsem s številnimi vzponi in padci in vedno znova se dozdeva, da je v celjskem hokeju stalnica le entuziastično prizadevanje posameznikov. Celjski hokej je bil in ostaja še vedno stalno razpet med željo po dvigu in zelo zahtevnimi materialnimi pogoji, ki jih ta dvig zahteva. Zapisi iz zgodovine se v daljšem časovnem loku zdijo kot v ciklih ponavljajoča se tranzicijska zgodba lova za uspehi, ki se je navezovala tudi na pogoje dela na drsališču od prve ledene ploskve do dvorane. Nekje na sredini med obema mejnikoma, ob slavljenju tridesetletnice kluba (1977), prepoznavamo značilno retoriko enega od mnogih »tranzicijskih« zapisov: »Želimo, da s kvaliteto naših ekip v vseh kategorijah dosežemo kvaliteto vodečih jugoslovanskih moštev. To ne moremo naenkrat. Slabo desetletje stagnacije pušča še vedno sledove. S svojo igro želimo zadovoljiti prijatelje hokeja in zveste navijače, ki nam vedno stojijo ob strani. Dosegli smo napredek, toda marsikdo je pričakoval več. Tudi mi! Toda, če pogledamo naše zadane naloge za v bodoče, vidimo, da bomo kmalu premostili zadnje ovire za prodor v vrh jugoslovanskega hokeja.« Razpeti med pričakovanji in realnostjo so se v želji, da se prebijejo k vrhu, v klubu menjaje opirali zdaj na ene zdaj na druge. Po vrsti so si sledila sodelovanja s Čehi, Jeseničani, Poljaki, kadri iz nekdanje Sovjetske zveze in še kom. Vse te etape so bile pomembni mejniki uspehov, a na žalost hkrati tudi prelom, saj so se te zgodbe hitro izpele in spet se je hokej v parku moral opreti na lastne sile. Domači igralci so sicer ob zunanji pomoči vselej tudi zelo hitro napredovali in močno dvigovali znanje in pripadnost v klubu, kar je bil zelo pomemben del uspešne zgodbe, a z druge strani so se na račun tujcev tudi odpovedovali in žal mnogi tudi prekmalu odhajali iz kluba, da bi se ta z lastnim kadrom dlje obdržal v vrhu nekdanje in sedanje države ali mednarodnih lig. Celjani so bili večkrat v povsem enakovrednem boju za naslov državnega prvaka, kar je v Mestni park prineslo peklensko vzdušje in spomine, ki gredo težko iz pozabe. Situacijo je skozi sedem desetletij pogojevala tudi vselej neodločna in spreminjajoča se situacija družbenih, političnih in ekonomskih sistemov v okolju, ki hokeju (kot tudi številnim drugim športom) ni bila naklonjena, predvsem z vidika dolgoročne stalnosti podpore.
Knjiga je razdeljena na naslednja poglavja: Iz želje v pionirsko obdobje (1939–1955), Na domačem in tujem ledu (1955–1966), Umetno drsališče, tribuna, streha … (1966–1977), Prvi “dream team” (1977–1982); Na robu prvoligaškega hokeja (1982–1991), Drugi “dream team” (1991-1995), Kriza, dekleta, delo z mladimi in legionarji (1995-2013), V zadnje obdobje HK ECE CELJE (2013-2018).
Z izdajo jubilejne publikacije se tako spominjamo več generacij igralcev, trenerjev in vseh tistih, ki so klub vodili, nenazadnje pa tudi navijačev, ki so znali zelo tvorno sooblikovati in podoživljati vzdušje v ledeni dvorani, kar zagotovo celjski hokej postavlja med pomembnejše in bolj prepoznavne poudarke iz bogate celjske športne zgodovine.