[Knjiga častnih gostov mesta Celja]
1891, 1920, 1943
Knjiga, vezana v usnje z zlato obrezo in okrašeno prvo platnico (celjski grb, okrasni vogali – pozlata); 18 listov iz kartona, format 23 x 30,5 cm; knjiga je v posebni kartonasti škatli;

V knjigo so začeli vpisovati 30. 8. 1891 ob obisku cesarja Franca Jožefa (njegov lastnoročni podpis je prvi), sledi podpis regenta Aleksandra Karađorđevića (1920).

S tretjim vpisom v knjigo pa se je dopolnil zapis med drugo svetovno vojno. V letu 1943 se je v knjigo podpisala Margareta Weinhandl, ki je vanjo zapisala tudi pesem o Celju.

“Dem winterlichen Cilli zum Gedenken
an den 19. Januar 1943

Cilli, Heimat, ewiger Raum,
Weiß im Glanz kristallner Blüte
Dampft dein Fluß und schwebt der Baum,
Atmen deine Menschen Güte.

Cilli, Heimat, ewiger Ton,
Traumhaft einst vom Kind besessen,
Oft ersehnt und nie vergessen
Langer Treue lichter Lohn.

Cilli, Heimat, ewiger Wort,
Kernengold auf blauem Grunde,
Wer mit deiner Kraft im Bunde
Innig bleibt, der dauert fort.

Cilli, unsrer Väter Raum,
Heiß umkämpft, und hart verfochten,
Heute hell erfüllter Traum,
Deutschland ewig einverflochten.

Margarete Weinhandl”

Margarete Weinhandl, ki je Celje zapustila še kot mladenka, opeva v poenostavljenem prostem prevodu nemško Celje, očetnjavo, za katero so se vneto borili, da je končno “danes izpolnjen svetel sen, za vedno z Nemčijo spleten”.

Podrobnejše besedilo razpisa in vse obrazce najdete v prilogi: usposabljanje_18_4_2012

* NUJNA DOPOLNITEV OBVESTILA!
Zaradi napovedi SPLOŠNE STAVKE javnega sektorja za 18. 4. 2012 bomo izobraževanje izvedli že v ponedeljek, 16. aprila! Vse ostalo drži, kot je bilo napovedano.

Razstavo je odprl predstavnik Veleposlaništva Republike Hrvaške mag. Marin Žužul, minister svetovalec. Katalog k razstavi je predstavil vodja znanstvenega projekta Zgodovina upravnih meja in mejnosti: Slovensko-hrvaška meja 1800-1991, dr. Marko Zajc (Inštitut za novejšo zgodovino). V tematkso obarvanem spremljevalnem poteku odprtja pa so na obiskovalce odličen vtis pustili gledališki igralec Borut Alujevič ter glasbena kreativca Goran Bojčevski in Danijel Černe – Mystica.

Gostje govorniki, predstavnik partnerjev iz hrvaških arhivov Darko Rupčič (Državni arhiv v Zagrebu) ter mag. Marin Žužul so v svojem nagovoru zelo poudarili pomen sodelovanja, dr. Marko Zajc pa je svoj nagovor usmeril še dlje, ko je izpostavil, da je prav omenjena meja lahko celo odličen primer s področja študij meja in še dodal misel, da je dojemanje meja pravzaprav podobno harmoniki, ki se razteza in krči pod težo zgodovinskih tokov.

V šestih partnerskih arhivih se zelo dobro zavedamo, da lahko našo dejavnost nadgradimo z akcijami, ki spodbujajo tvoren dialog med dvema upravno-politično ločenima prostoroma. Z aktualnim intenzivnim sodelovanjem arhivov z obeh strani meje in z izborom gradiva, ki nakazuje sobivanje ljudi z obeh strani meje, kažemo na rešitve, kako tudi ljudem zunaj obmejnega prostora pokazati na uspešno sodelovanje med obema državama in narodoma. Odnosi med narodoma so bili v preteklosti razmeroma vedno zelo dobri in so le redko podlegli in padli pod vtis populističnemu uprizarjanju incidentov. Sporočilo bogate kulturne dediščine naznanja, da Slovenci in Hrvati znamo gojiti tolerantne odnose ter skozi delo, ki rojeva rezultate, zelo dobro spletamo tudi pristne prijateljske vezi.

Gradivo razstave se skozi ožji izbor arhivskega gradiva osredotoča na predstavitev zgodovine 16 obmejnih trgov, mest in sedežev arhivov. Ob razstavi je izšel tudi obširen in likovno zelo bogato opremljen katalog. V razstavo in katalog so vključene predstavitve: Zagreba, Samobora, Celja, Brežic, Podčetrtka, Rogatca, Ptuja, Ormoža, Središča ob Dravi, Varaždina, Krapine, Vinice, Maribora, Ljutomera, Čakovca in Štrigove. Avtorji predstavitev so: dr. Borut Batagelj, Jurica Cesar, Mojca Horvat, Damir Hrelja, Branka Molnar, Jasna Požgan, Ana Tuk, dr. Dejan Zadravec in dr. Aleksander Žižek. Razstavo in katalog je idejno oblikoval Damir Klaić.

Razstava in katalog v posameznih poudarkih ne gradita le na »biserih« iz naših arhivskih depojev, temveč izpostavljata tudi obmejno simbiozo med mesti, trgi in njihovimi prebivalci ter sugerirata na skupno usodo ljudi s tega širšega območja, ki je v upravno-političnih okvirjih imelo skoraj vselej značaj obmejnega prostora, a meja navkljub vsemu v daljših časovnih lokih med ljudmi ni zasekala kot zapora in ograjevanje.

Načrt projekta je, da predstavitev obmejnih trgov in mest najprej obide vse sodelujoče arhive, nato pa gostuje tudi v trgih in mestih ob meji. Skupen projekt tako nikakor ni in ne bo le dokaz, da sodelujoči arhivi v projektu zmoremo in znamo dobro sodelovati, saj to počnemo že zelo dolgo, ampak tudi ta, da z našimi skupnim delom prihajamo do rezultatov, ki so lahko odličen model sobivanja v novih družbeno-političnih okvirjih.

Razstava, ki je bila prvič na ogled v februarju v Zagrebu, bo v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje na ogled vsaj še en mesec.

Kliping:
Siol.net
Međimurske novine
Napovednik
Mladina
Novi tednik
Radio Celje
STA
Delo
Posavje

Razstava, ki pred obiskovalca postavlja prav takšno dvojno podobo zime in jo skozi metodo kulturne zgodovine postavlja v zaključeno zgodbo skozi interpretiranje zgodovinskega procesa spreminjajočih se paradigem percepcije zime, v Sarajevčanih vzbuja veliko pozornosti. Še tragična usoda muzeja, ki se bori za preživetje in v njem že nekaj časa prostorov niso ogrevali, ustvarja atmosfero, skozi katero obiskovalec podoživi zimo na način, ki je na žalost povsem originalen, so pa zato kolegi iz sarajevskega arhiva ob odprtju muzej ogreli, ko so obiskovalcem iz termusov nalivali čaja.

Razstava Zima v Sarajevu gostuje o okviru tradicionalnega festivala Sarajevska zima, ki v olimpijskem mestu traja kar 40 dni, dnevno pa se v okviru le-tega zvrsti vsaj nekaj dogodkov. Sicer pa gre glavna zasluga gostovanju razstave Historijskemu arhivu Sarajevo, ki ima s celjskim arhivom že par let podpisan tudi memorandum o sodelovanju, gostovanje razstave pa je uresničitev enega od ciljev dolgoletnega odličnega sodelovanja.

Na odprtju razstave sta polega avtorja razstave in direktorja Zgodovinskega arhiva Celje dr. Boruta Batagelja prisotne nagovorila še direktor Historijskega arhiva Sarajevo Haris Zaimović, direktorica Historijskega muzeja Muhiba Kaljanac ter direktor festivala Sarajevska zima Ibrahim Spahić.
K slavnostnemu odprtju je protokolarno podal priznanje tudi gost, razstavo je uradno odprl namestnik veleposlanika Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini David Brozina.

Razstava bo v Sarajevu na ogled do 21. marca 2012.

Kliping
Oslobodjenje
Depo.ba
Patria.ba
Sutra.ba

Pogovor v studiu na državni TV BH v oddaji Sve u svemu (5. 3. 2012, proti koncu oddaje)

Dogodek je bil izjemen, ker se je tokrat odvil »in situ«, v čisto pravem arhivskem skladišču, kjer so si najmlajši učenci petrovške šole v dveh manjših skupinah ogledali igrico, ki na izviren in hudomušen način najmlajšim približa dejavnost arhivov ter jim predstavi pomen in osnovne pojme, s katerimi se ob delu v arhivu srečujemo vsak dan.

Krajši didaktični zapis igrice:

To je nadvse pomembno, saj je zavest o pomenu delovanja arhivov gotovo premalo izpostavljena, radi pa bi jo pričeli privzgajati že najmlajšim. Upali smo si celo pomisliti, da bi se kdaj doslej manj vzpostavljena tovrstna pedagoška dejavnost utegnila odpreti vrata tudi z druge strani: od otrok k odraslim.

Projekt, ki sta ga sprožili s knjižnim natisom pravljice Nataša Budna Kodrič in Barbara Pešak Mikec (Založba Morfem, 2010) in goji eno od izvedb tudi že v koprskem arhivu z lutkovno priredbo (Luka Mezek), so v petrovški šoli v okviru različnih šolskih krožkov pripravljali od začetka šolskega leta, takoj po tem, ko je dr. Aleksander Žižek med počitnicami pripravil didaktično in humorno naravnano dramatizacijo pravljice.

Pod vodstvom vnetih mentoric: Sonje Rebernik (dramski krožek, priredba in dopolnitev scenarija in režija), Maje Bubik (plesni krožek, koreografija mačke) ter Zale Valenčak (likovni krožek, scena, maska) so na »odru Depo 1« igrale:

Duhec: Maja Lobnikar, 6. b
Miška 1: Neža Leban, 6. c
Miška 2: Pina Držan, 6. b
Pajek: Maruša Čater, 6. b
Mačka: Nataša Hudej, 6. c
Učiteljica: Katja Grobelnik, 6. a
Arhivistka: Maja Ciglar, 6. a
Učenke (v čitalnici): Špela Razboršek, 6. b; Ana Cizej, 2. b; Klara Divjak, 2. A; Ana Čmer 2. b; Nina Nahtigal, 2.a

Več fotografij na facebook strani arhiva!

Poleg običajnega fotografiranja dogodka (Jure Zupanc, Borut Batagelj), smo se v arhivu polotili tudi »filmskega krožka« (Jože Kranjec).

Igrica v celoti:

Igrici je sledil še zanimiv program, ki ga je povezoval najbolj kulturniško navdahnjen lik šole Brihta (Tamara Tavčar, 9.b), ob pomoči drugošolk in ravnateljice Irene Kolar ter direktorja arhiva dr. Boruta Batagelja so bile podeljene nagrade najbolj ustvarjalnim, prvošolci pa so bili s pevsko točko sprejeti v šolsko kulturno društvo.

Projekt Miška Mica v arhivu, ki sta ga med partnerjema uspešno koordinirali Bojana Aristovnik in Sonja Rebernik, je dokazal, da smo skupaj številni sodelavci iz obeh hiš s projektom prišli do rezultata, ki nam je povrnil ves vloženi trud in razširil spoznanje o naših poklicnih prizdevanjih, vlil pa nam je tudi zaupanje in pogum, da gremo s petrovško šolo junija ob mednarodnem arhivskem dnevu na veliki oder.

Verjamemo, da je celoten projekt Miška Mica v arhivu, iz česar je nastal, se razvil in se še razvija, lahko zelo dober vzgled temu, kako pristopiti k vzpostavljanju družbene odgovornosti arhivov še bolj celostno.

- v torek, 6. marca 2012: Izobraževanje kot priprava na preizkus strokovne usposobljenosti. Priloga: 6_3_2012

- v sredo, 14. marca 2012: Izobraževanje za uslužbence javnopravnih oseb, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja (pridobivanje kreditnih točk). Priloga: 14_3_2012

- v torek, 20. marca 2012: Splošno izobraževanje za uslužbence javnopravnih oseb (pridobivanje kreditnih točk). Priloga: 20_3_2012

Več informacij o vsakem razpisu je v prilogah ob navedenih terminih.

Vabljeni!

V razstavo in katalog so vključene predstavitve: Zagreba, Samobora, Celja, Brežic, Podčetrtka, Rogatca, Ptuja, Ormoža, Središča ob Dravi, Varaždina, Krapine, Vinice, Maribora, Ljutomera, Čakovca in Štrigove. Avtorji predstavitev pa so: dr. Borut Batagelj, Jurica Cesar, Mojca Horvat, Damir Hrelja, Branka Molnar, Jasna Požgan, Ana Tuk, dr. Dejan Zadravec in dr. Aleksander Žižek. Razstavo in katalog je idejno oblikoval Damir Klaić.

Načrt razstave je, da najprej obide vse sodelujoče arhive, nato pa gostuje tudi v trgih in mestih ob meji. Skupen projekt tako nikakor ni in ne bo le dokaz, da sodelujoči arhivi v projektu zmoremo in znamo dobro sodelovati, saj to počnemo še zelo dolgo, ampak tudi ta, da z našimi skupnim delom prihajamo do rezultatov, ki so lahko odličen model sobivanja v novih družbeno-političnih okvirjih.

Razstava in katalog v posameznih poudarkih ne gradita le na »biserih« iz naših arhivskih depojev, temveč izpostavljata tudi obmejno simbiozo med mesti, trgi in njihovimi prebivalci ter sugerirata na skupno usodo ljudi s tega širšega območja, ki je v upravno-političnih okvirjih imelo skoraj vselej značaj obmejnega prostora, a meja navkljub vsemu v daljših časovnih lokih med ljudmi ni zasekala kot zapora in ograjevanje.

V naših šestih arhivih, kjer smo v zadnjem času soočeni tudi z iskanjem podatkov o mejah, tako s skupnim projektom odpiramo nove rešitve, kako širše pokazati na uspešno sodelovanje med obema državama in narodoma, ter skozi sporočilo bogate kulturne dediščine dokazati, kako Slovenci in Hrvati gojimo tolerantnost in spletamo pristnejše prijateljske vezi. Slednje pa so vsekakor dober obet za strpno in k sodelovanju uravnano bodočo družbo.

Utrinki z otvoritve v Državnem arhivu v Zagrebu

V Zgodovinskem arhivu Celje, ki bo prvi od slovenskih partnerjev gostil razstavo, načrtujemo odprtje v sredini marca 2012.

Izvirna znanstvena monografija Andreja Pančurja obravnava judovsko skupnost na ozemlju sedanje Slovenije od začetkov njihovega ponovnega naseljevanja: v Prekmurju od 18. stoletja in na Kranjskem in Štajerskem po letu 1867. V osrednjem delu monografije avtor na podlagi do sedaj neznanega poimenskega popisa nekdanjih in trenutnih članov judovskih verskih občin v jugoslovanskem delu Slovenije (Dravski banovini) iz leta 1937 natančno analizira demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta. Omenjena monografija tako ni le prvi celoviti prikaz judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno, temveč tudi izhodišče za vsako nadaljnjo raziskovanje holokavsta v tem delu Evrope.

Zgodovini.ce so knjižna zbirka Zgodovinskega društva Celje, ki bodisi po izbiri tematike bodisi po obdelavi le-te sledi sodobnim trendom v humanistiki.

Nekaj posnetkov s predstavitve v arhivu si lahko ogledate v fotogaleriji na facebooku zgodovina za vse+zgodovini.ce

Avtorica, arhivska svetnica, dr. Ivanka Zajc Cizelj je zbranemu občinstvu najnovejši arhivski pripomoček predstavila predvsem v luči dokumentacije, ki zarisuje pestro življenje internatskega vsakdanjika, predvsem skozi razmerje odnosov med dijaki in vzgojitelji.

Kliping:
Posavje.info
Dolenjski list
Mestni muzej Krško

Utirnki s predstavitve:

Odprtje razstave avtorja dr. Boruta Batagelja v produkciji Zgodovinskega arhiva Celje je prvo v vrsti gostovanj “zgodovine zime” v zanimivi tematski zasnovi, konceptu historične interpretacije, enostavni strukturi ter jasni sporočilnosti podajanja kontroverznih podob človekovega doživljanja zime v obdobju od zgodnjega 19. stoletja do srede 20. stoletja.

Vabilo najdete v priponki.
Vabilo Razstava Zima Ptuj

Razstava je bila prvič na ogled od konca decembra 2010 do sredine leta 2011 v okviru razstavnega prostora našega arhiva:
Preberite, ogledujte, če vas mika, pika

Objava v Glasilu Mestne občine Ptuj: Ptujčan

Še utrinki z otvoritve, 12. januar 2012