O arhivu

ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
Teharska cesta 1
3000 Celje

Telefon: +386 (0)3 42 87 640
Faks: +386 (0)3 42 87 660
E-pošta: info@zac.si
Splet: www.zac.si

Ustanovitelj: Republika Slovenija
Navedba ustanovnega akta:
Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje (Uradni list RS, št. 67/2003)
Vpis v sodni register: Srg 200101606; Okrožno sodišče v Celju
Odgovorna oseba: dr. Borut Batagelj, direktor
Davčna številka:  47341785,
IBAN: SI56 0110 0603 0374 991 (S) UJP
Matična številka: 5052459000,
Šifra dejavnosti: 91.012
Število zaposlenih: 18

Dejavnost

Arhiv je ustanova, ki hrani pisano, risano, fotogafirano, tiskano, filmano ter magnetno, optično ali kako drugače zapisano gradivo, ki je poročevalec časa, v katerem je nastalo. Zgodovinski arhiv Celje je del arhivske mreže v Republiki Sloveniji in pokriva območje štirinajstih upravnih enot:

  • Brežice,
  • Celje,
  • Hrastnik,
  • Krško,
  • Laško,
  • Mozirje,
  • Sevnica,
  • Slovenske Konjice,
  • Šentjur,
  • Šmarje pri Jelšah,
  • Trbovlje,
  • Velenje,
  • Zagorje ob Savi in
  • Žalec.
Upravne enote pod okriljem Zgodovinskega arhiva Celje

Na podlagi 53. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (UL RS, 2006/30) opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:

  •  vrednotenje dokumentiranega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi iz 20. člena ZAGA, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom;
  • zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih priročnikov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov;
  • hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva;
  • vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva;
  • izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva;
  • evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb;
  • sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora;
  • dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje predpisov v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov;
  • posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom;
  • opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom;
  • izdajanje publikacij.

Zgodovina

Začetki sistematičnega zbiranja arhivskega gradiva na območju Zgodovinskega arhiva Celje segajo v začetke 19. stoletja. Najprej je tukaj zbiral arhivsko gradivo Štajerski deželni arhiv (predvsem listine, velik del trških arhivov), z ustanovitvijo Mestnega muzeja in Muzejskega društva leta 1882 pa je nastala lepa zbirka arhivskega gradiva tudi v Celju.

S sistematičnem zbiranjem arhivskega gradiva je tudi na Celjskem začel leta 1906 ustanovljen arhiv Štajerskega namestništva, vendar zaradi kratkega delovanja (le do leta 1918) ni zapustil vidnih rezultatov.

V obdobju do druge svetovne vojne je še vedno ostalo gradivo tudi pri ustvarjalcih (na okrožnem sodišču večina zemljiških knjig, zbirka listin in sodni spisi, mestna občina pa je obdržala zapisnike mestnega sveta in nekaj stare registrature).
Med drugo svetovno vojno in prvih letih po njej je bilo mnogo arhivskega gradiva izgubljenega.

Po II. svetovni vojni je arhivsko gradivo (predvsem zemljiške knjige) zbiral Okrožni zbirni center. Mestni muzej je ob preselitvi v prostore Stare grofije to gradivo prevzel ter jih skupaj z okupacijskimi fondi spravil na podstrešje.

Zgodovinski arhiv v Celju je bil ustanovljen kot samostojna enota s sklepom Občinskega ljudskega odbora z dne 13.12.1956, uradno pa je začel delovati 10.4.1957 s sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Leta 1966 se je Zgodovinski arhiv Celje organiziral kot medobčinski arhiv in s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin 1965. leta ukinjenega okraja Celje.

Danes obsega območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. Gledano na število prebivalstva celotne Slovenije to ustreza skoraj 20%.

Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca (Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist), po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti.

Danes je v arhivu zaposlenih 18 delavcev, od tega 8 arhivistov z visoko izobrazbo, magisterijem in doktoratom.

Stavba Prothasijevega dvorca, v kateri je Zgodovinski arhiv Celje gostoval do leta 2001.

Virtualni sprehod po arhivu


Na strani uporabljamo piškote za spremljanje obiska in za prikaz YouTube videoposnetkov. Več

Zapri

Nastavitve soglasij

Spodaj lahko določite, katere vrste piškotov dovolite na strani. Svojo izbiro potrdite s klikom na gumb "Shrani".

Funkcionalni piškotiNaša stran omogoča slabovidnim, da si prilagodijo pisavo in kontrast, ter shrani vaše soglasje o rabi piškotov.

Analitični piškotiZa spremljanje obiska strani uporabljamo anonimizirano Google Analitiko.

Piškoti družabnih omrežjiPiškotki potrebni za delovanje YouTube predvajalnika in deljenje objav na družbena omrežja.

Piškoti za oglaševanjeNe uporabljamo piškotov za oglaševanje.

OstaloOstalih piškotov ne uporabljamo.

Zapri