Predstavitev knjige: KNJIGA OBRAČUNOV CELJSKIH MESTNIH SODNIKOV 1457–1513
Računske knjige zavzemajo med ohranjenimi srednjeveškimi pisnimi viri posebno mesto. Med vsem gradivom, ki je nastajalo pod okriljem tedanjih upravnih organov, ponuja časovno odmaknjenemu raziskovalcu ali zgolj vedoželjnemu bralcu najgloblji vpogled v poslovanje in organizacijo posameznih upravnih struktur.
V nemško uradujočem prostoru, kamor se uvršča tudi pretežen del danes slovenskega ozemlja, so najzgodnejši primerki računskih knjig organov mestne avtonomije ohranjeni s konca 13. stoletja, in sicer v severnonemških hanzeatskih mestih. Za poznejši čas, drugo polovico 14. in 15. stoletje, postane ohranjenost tovrstnih virov precejšnja, dodatno vrednost pa jim dajejo presenetljivo sklenjene serije za daljša časovna obdobja, kot so denimo baselska (1360–1535), hamburška (1370–1387, 1461–1500) ali luksemburška (1388–1430, 1444–1495, z vrzelmi), če omenimo le nekatere. S temi res impresivnimi zbirkami se v tem času na Slovenskem lahko spogleduje le obravnavana računska knjiga celjskih mestnih sodnikov, ki skoraj brez vrzeli pokriva praktično celo drugo polovico 15. stoletja in pretežni del obdobja vladavine cesarja Maksimilijana I.; razen tega poznamo le še nekaj posamičnih obračunov mariborskih (1465, 1473 in 1499) ter škofjeloških mestnih sodnikov (1486, 1492, 1497).
Celjska računska knjiga, ki jo hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, vsebuje zaključne račune celjskih mestnih sodnikov v obdobju 1457-1513. Iz njih je vidno poslovanje avtonomne mestne oblasti (mestnega sveta in sodnika), kakor tudi interakcija z deželnimi in centralnimi cesarskokraljevimi inštancami. V pomanjkanju originalne listine s podelitvijo celjskih mestnih pravic in drugih pisanih preostankov z začetkov celjske mestne zgodovine gre za temeljni vir za celjsko krajevno zgodovino.
Predstavitev računske knjige bo v petek, 8. aprila 2011 ob 13. uri, pod Celjskim stropom v stari grofiji (Pokrajinski muzej Celje).