Duh, ki se je kuharici Ani v letu 1684 prikazal
V Valvasorjevi hiši v Krškem je bila 19. novembra 2013 prva predstavitev knjige Dušana Kosa: Valvasor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg. Delo je izšlo v založništvu Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter s podporo Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega muzeja Krško. Knjiga je novost tako po originalni izbiri teme, ki se ukvarja s paranormalnimi pojavi v zgodnjem novem veku, kot tudi po metodi interpretacije, saj iz raznolikih virov gradi pred bralcem tudi domišljijski in razumski svet prebivalcev iz okolice Radeč v 17. stoletju.
Dr. Dušan Kos, sicer znanstveni svetnik v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, v nadaljevanju takole povzema vsebino svoje najnovejše monografije, ki je po eni strani zanimiva tudi za raziskovalce lokalne zgodovine, po drugi pa predstavlja eno od zadnjih temeljnih del, ki se v našem okolju ukvarjajo z zgodovino mentalitet:
»Leta 1689 je v delu »Die Ehre des Herzogthums Crain« Janez Vajkard Valvasor objavil tri strani dolgo poročilo o prikazovanju duha že leta 1665 umrle grajske lastnice Marije Elizabete pl. Gallenberg v graščinah Novi dvor in Stari dvor pri Radečah. V prikazovanjih duha grajski kuharici Ani in drugemu osebju, lastniku dvorca Sigmundu Viljemu baronu Čečkerju in lokalni duhovščini med 15. in 25. januarjem 1684 prepoznamo že tisočletja znan in opisovan zunajčutni fenomen. Novodvorska prikazovanja so eden najstarejših podrobno opisanih in preiskanih paranormalnih dogodkov na Slovenskem, ki niso izhajala iz cerkvenega miljeja oziroma verskih čudežev in prikazanj svetih oseb, marveč iz laiške sredine. S preučevanjem mejnih pojavov zgodovinarji lahko spoznamo pomembne družbene paradigme, zlasti o odnosu do smrti. Cilj te knjige ni preučitev vseh magičnih, transcendentnih in mističnih pojavov, niti vseh omemb paranormalnih oziroma parapsiholoških pojavov v slovenski preteklosti.
Nekaj mesecev po prikazovanjih na Novem dvoru je z resnico poskusilo razčistiti tudi ljubljansko škofijsko sodišče. Na zaslišanjih se je nakazal tradicionalni sum v žensko pokvarjenost, saj se je takoj razkrila kuharičina problematična morala. Sume v prikazovanja je odpiral tudi motiv prikazovanj: duh pokojnice od njenega nečaka barona Čečkerja ni zahteval poprave nekoč baje povzročene finančne krivice v višini 60 goldinarjev, marveč le branje 30 maš za odrešitev njene duše pred oltarjem sv. Antona Padovanskega v cerkvi v Jagnjenici pri Svibnem. Kontaminiranost pobožnih prikazovanj z moralno spornimi dejanji grajskih prebivalcev pa je posredno izpričevala služinčad z omembami popivanj in s skoraj ritualnim strašenjem novih dekel; vse pa v času, ko grajskega gospoda ni bilo doma. Toda služinčad je potrdila prihajanje in odhajanje ter nagovore duha, geste prisotnih in strah. Pa tudi lokalni duhovniki so verodostojno popisovali poskuse vzpostavitve komunikacije z duhom.
Kljub sumom v izpovedi je škofijsko sodišče na koncu molče priznalo, da se je na obeh graščinah živim res prikazal duh pokojnice. Ni pa moglo ugotoviti tistega, kar se je zdel temeljni vzrok prikazovanj ali prevare, saj Ana ni želela izdati imena osebe, ki ji je pokojnica storila krivico, češ da jo je k molčečnosti zavezal duh. Brez formalne razsodbe je sodišče tako pustilo, da so dogodki sčasoma utonili v pozabo, do današnjih dni pa se njen duh tam ni več prikazal,« zaključuje Kos.
Predstavitev v koordinaciji našega arhiva bomo izvedli predvidoma v začetku leta 2014, torej natnčno 330 let po prikazovanju tega duha kuharici Ani.
Kliping:
Radio Krka