Vsebina prispevka

Solunska fronta v objektivu Dragoljuba Pavlovića

9. 6. 2014

V sredo, 11. junija 2014, smo odprli v Zgodovinskem arhivu Celje gostujočo razstavo “Solunska fronta v objektivu vojaškega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovića”. Razstavo Narodnega muzeja Valjevo, v arhivu dopolnjujemo in bogatimo s prikazom nekaj originalnih dokumentov, ki Solunsko fronto povezujejo s Celjem, med drugim z dokumenti, ki obeležujejo proslavo preboja Solunske fronte v Celju (1928) in gradivom, ki povezuje prvega ravnatelja Zgodovinskega arhiva Celje Janka Orožna v vlogi udeleženca te fronte. Razstavo, ki bo na ogled le do sredine julija 2014, je odprl veleposlanik Republike Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović, glasbeni program nam je popestril fantovska vokalna skupina Oktet 9.

Dragoljub Pavlović (1875-1956) je izhajal iz ugledne duhovniške družine. Diplomiral je iz ikonoslikarstva v Rusiji in študiral na Umetniški akademiji v Münchnu, kasneje pa se posvečal predvsem pedagoškemu delu v Beogradu. Kot vojni slikar, fotograf in dopisnik v srbski vojski je spremljal in dokumentiral vojne od leta 1912 do 1918. Eden pomembnejših zaključenih sklopov njegovega fotografskega dela je serija fotografij s Solunske fronte (1916-1918). Fotografije s solunske fronte prikazujejo položaj in razmere s strani srbskih sil na odseku Donavske divizije, v štabu katere je Pavlović deloval. Zabeležil je vse večje vojaške operacije in mesta, med drugim tudi zajetje Kajmakčalana septembra 1916. Zaradi prehoda na pozicijski način bojevanja Solunske fronte leta 1917, se veliko posnetkov nanaša ne le na bojna polja, fotografiral je tudi pomembnejše osebnosti, prostovoljce, opremo, zdravniško oskrbo, cerkvene obrede, geografske in etnološke značilnosti prostora, ki poudarijo življenje na fronti. Po preboju Solunske fronte septembra 1918 sledimo posnetkom prodiranja vojske proti Srbiji, posneta so zajetja bolgarskih častnikov … Pavlović se je po bojnih operacijah posvečal tudi slikarstvu, na to tematiko je ohranjenih tudi nekaj njegovih slik, ki pa niso del razstave. Poklic vojaškega slikarja je bil v začetku 20. stoletja zaradi hitrega napredka fotografije že zelo v zatonu.

Solunska fronta ima pomembno mesto predvsem v zgodovinskem spominu srbskega naroda, posledično je zato imela velik pomen tudi v kontekstu kraljevine Jugoslavije, tudi zato, ker so se je s prebegom iz avstroogrske strani na srbsko stran udeležili tudi slovenski prostovoljci.

Od odprtja gostujoče razstave bo v avli arhiva na ogled tudi manjša razstava zanimivejših dokumentov in fotografij, ki jih hranimo v arhivu in obravnavajo prvo vojno na Celjskem ter napovedujejo skupno razstavo o Veliki vojni na Celjskem, ki bo od konca septembra 2014 na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Partner odprtja razstave: z’dežele, Celjske mesnine s programom Žar poletja