Vsebina prispevka

Svoboda Celje (1919-2014)

13. 10. 2014

Ob 95. jubileju Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje je bila v petek, 17. oktobra 2014, ob 19. uri, v razstavnem prostoru Zgodovinskega arhiva Celje priložnostna obeležitev jubileja z manjšo razstavo, kjer je na ogled del gradiva iz zgodovine delovanja društva skupaj s predstavitvijo likovnih del danes aktivnih članov društva. Ker je bil izvora dejavnosti društva, ki je pomenilo platformo za kulturno dejavnost delavskega Gaberja zborovsko petje, je v programu večera močan pečat pustila zborovska pesem. Pod vodstvom zborovodkinje Jožice Soko so nastopili članice in člani mešanega pevskega zbora Jesen, ki deluje v okviru Društva upokojencev Laško.


Društva kot posebna oblika združevanja posameznikov s skupnimi interesi so v slovenski zgodovini odigrala zelo pomembno vlogo. Društva so bila v zgodovini ena od ključnih oblik organiziranja civilne družbe in demokratizacije našega prostora. Prostovoljno združevanje državljanov v društva pa še danes pomeni nekaj, kar sooblikuje naš vsakdanjik in nas spremlja na vsakem koraku, četudi tega ne zaznavamo vedno.

Zgodovinskemu arhivu Celje je v svoji raznoliki dejavnosti poverjena zakonska skrb tudi za gradivo društev, ki delujejo na območju naše teritorialne pristojnosti. Vsa društva praviloma niso obvezana gradiva predajati javnim arhivom, smo pa arhivi tisti pravi naslov, kjer bi se moralo gradivo društev, ki priča o pestri in raznovrstni organizirani dejavnosti v preteklosti, zbirati z namenom, da je to potem preko arhivskih pripomočkov, spleta in čitalnice na voljo in vpogled najširši možni zainteresirani javnosti. Obenem je edino preko gradiva, ki je ohranjeno, urejeno, popisano in s tem arhivskim uporabnikom dostopno, mogoče uveljavljati tudi pravice posameznika. Če se gradivo razleti ali izgubi, ostane spomin na pomen dejavnosti vsakega društva vezan le še na minljiv, luknjast in selektiven spomin posameznikov, ki so v njem delovali.

Zgodovinski arhiv Celje je v oktobru 2014 prevzel gradivo Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje. Žal se je tudi s strani tako pomembnega društva ohranil le zelo majhen del gradiva. Prevzelo se je le fragmente gradiva, ki se je ohranilo ob delovanju društva z eno najbolj eminentnih tradicij na Celjskem. Dejstvo je, da danes lahko z zgodovinskega vidika virov, ki so na voljo, le slutimo o pomenu in vrednotah društva, ki je zelo aktivno sooblikovalo družabni utrip mesta ob Savinji. Zato smo s prireditvijo vsaj malo opozorili na pomen sodelovanja, ohranjanja in opisovanja gradiva, ki je nastajalo skozi desetletja. Z vključevanjem dejavnosti posameznikov v aktualno postavitev bi radi spodbudili nekdanje člane in okolico, da nam pomagajo prepoznati kraje, dogodke in osebe na fotografijah in gradivu.

Leta 1919 je bilo v Celju ustanovljeno društvo Naprej, ki se je leta 1927 preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Celje. Prva dejavnost novoustanovljenega društva je bil moški pevski zbor, leta 1925 pa se je društvu priključila še tamburaška sekcija. Leta 1935, 7. julija, je celjska Svoboda organizirala prireditev zlet Svobod v domačem mestu. Kmalu po tem so oblasti zapečatile prostore društva in prepovedale njegovo delovanje. Predani člani so po dveh mesecih ponovno ustanovili društvo, tokrat pod imenom Delavsko prosvetno društvo Vzajemnost, ki je delovalo vse do leta 1941 z istimi idejami kot Svoboda. Člani Svobode so se po okupaciji Jugoslavije aktivno vključili v narodnoosvobodilni boj, leta 1945 pa se je društvo znova ustanovilo kot Delavsko prosvetno društvo Iva Ključarja Celje–Gaberje.

Po vojni je društvo razširilo svojo dejavnost. Pevskemu in tamburaškemu zboru so priključili še: mladinski zbor gimnazije (1945), sekcija šahistov (1945), ženski pevski zbor v tovarni emajlirane posode (1945), učiteljski mladinski zbor (1945 – deloval do 1968), dramska sekcija Amatersko gledališče (1946), ženski pevski zbor (1947), folklorna skupina (1948), harmonikarska sekcija in šola (1952), ženski pevski zbor Toper (1955), Mladinska kino sekcija (1959), glasbena šola (1963), instrumentalna skupina Ansambel mladih (1963), Ljudska knjižnica Gaberje (1952). Posamezni deli, ki so izšli iz Svobode, so kasneje postali zelo prepoznavni in jim danes še komaj kdo razbere izvor, takšen primer sta bili leta 1972 ustanovljeni vokalno-instrumentalni skupini Kavalirji in New Swing Kvartet.

Bistvo delovanja posameznih sekcij v prvem povojnem obdobju je bilo izobraževanje in vzgoja delavcev ter skrb za njihov duhovni in kulturni razvoj. Kasneje so se pričeli v Svobodo vključevati ljudje različnih poklicev in starosti. Leta 1959 je DPD Svoboda končala z gradnjo lastnih prostorov, Doma Svobode, na lokaciji današnjega razstavišča Golovec. Zaradi novogradenj so Dom Svobode leta 1983 porušili, društvo pa je nove prostore dobilo dve leti kasneje na Stari dečkovi ulici, kjer deluje še danes – kot Kulturno prosvetno društvo (KPD) Svoboda Celje. Trenutno šteje okrog 60 članov in s svojim delovanjem stremi k ohranitvi in razvoju ljubiteljske kulture v Celju in njegovi okolici. Izmed mnogih sekcij, ki so v preteklosti pokrivale delovanje društva, je danes delno mogoče slediti glasbeni dejavnosti, še najbolj pa so člani društva dejavni likovno.

Likovna sekcija deluje v okviru KPD Svoboda Celje od leta 1993. Začetki ustvarjanja likovnikov segajo v predvojna leta, njihovo delovanje pa se je razmahnilo po vojni z ustanovitvijo društva France Prešeren. Leta 1975 so ustanovili samostojno Društvo likovnih amaterjev Celje (DLAC). Sekcija je skrbela za likovno izobraževanje članov, seminarje in likovne delavnice, ki so jih vodili slovenski umetniki. Z likovno dejavnostjo se danes ukvarja okrog 40 članov, ki s prirejanjem delavnic in razstav bogatijo lokalno kulturo in se povezujejo s sorodnimi društvi doma in tudi na tujem.

Razstava bo na ogled do sredine novembra 2014 v času uradnih ur arhiva, ob najavi večjih skupin pa je ogled možen tudi po dogovoru.

Na ogled je tudi nekaj reprodukcij gradiva iz fonda SI_ZAC/1524 Delavsko prosvetno društvo Svoboda Celje