Kino (o)živi v Preboldu | Zgodovinski arhiv Celje

Kino (o)živi v Preboldu

naslovnica_kataloga_kino ozivi9. februarja 2016 je bila ob zaključku projekta Kino (o)živi v Preboldu v Občinski knjižnici Prebold odprta dokumentarna razstava, slednjo pa je pospremil tudi katalog, ki ga je založila Slovenska kinoteka. V projekt so bili v preteklem letu vključeni: Slovenska kinoteka, Občina Prebold, KUD Svoboda Prebold, Katja Huš in Tanja Žohar, kot eden od partnerjev pa je sodeloval tudi Zgodovinski arhiv Celje. Projekt je izpostavil pomen kinematografske dejavnosti nekoč za širši kontekst kulturne zgodovine Prebolda in spodnje Savinjske doline, ob tem pa nagovarja tudi druga okolja o potrebi po raziskovanju, ohranjanju in ozaveščanju v zvezi s filmsko dediščino v njenem najširšem smislu. Zgodovinski arhiv Celje je bil vključen v delo od vsega začetka, ko se je v letu 2014 prvič s strani Katje Huš izpostavila želja po oživitvi kinoprojekcije v eni od opuščenih kinodvoran. S strani arhiva se je v raziskovanje virov in zgodovine kinematografov v Savinjski dolini zakopal Jože Kranjec, ki je za katalog in razstavo pripravil arhivsko gradivo, ki na nekaj mestih ključno dopolnjuje mozaik celotne zgodbe preboldskega kina.

Zgodovina delovanja kina v Preboldu, kot jo dopolnjujejo arhivski viri Zgodovinskega arhiva Celje kaže, da segajo začetki kino predstav v Preboldu že v leto 1926, ko je v Preboldu gostoval potujoči kino iz Maribora. Kino predstava je potekala v Dolenji vasi, kjer je imela Trgovina Pikl dvorano, v kateri so do izgradnje Sokolskega doma (poznejši Dom Svoboda) leta 1932 potekale vse prosvetne dejavnosti. Kino se je pred izgradnjo Sokolskega doma v Preboldu imenoval Kino Triglav, kjer so ob podpori zaposlenih iz Tekstilne tovarne Prebold vrteli neme filme. Od porušitve Sokolskega doma naprej je kino deloval v kinodvorani, ki je bila v sklopu kmetijske zadruge.

Kino v Preboldu je nekaj časa deloval tudi kot podjetje. Leta 1950 je Krajevni ljudski odbor Sveti Pavel pri Preboldu ustanovil podjetje z imenom Kino Krajevnega ljudskega odbora Sveti Pavel pri Preboldu. Leta 1954 se je podjetje pri Gospodarskem sodišču Celje registriralo kot Kino Prebold. Tako stanje se je ohranilo vse do leta 1964, ko se je podjetje Kino Prebold združilo s podjetjem Kino Žalec. Razlogi za združitev kinov, kot so ugotavljali že leto prej v podjetju Kino Prebold, so tičali v zniževanju upravnih stroškov delovanja, reševanju kadrovskih problemov in skupni nabavi filmov. Kot lahko sklepamo iz arhivskih virov, je kino v Preboldu privabljal veliko gledalcev, k čemur je verjetno pripomogla pestrost filmskih predstav in število dni v mesecu, ko so filme predvajali. Vsaj za šestdeseta leta prejšnjega stoletja lahko trdimo, da so kino predstave potekale včasih tudi štiri dni v tednu, v sredo, četrtek, soboto in nedeljo. V glasilu Tekstilne tovarne Prebold beremo, da so imeli leta 1986 v kinu v Preboldu 268 kino predstav z 215 različnimi filmi in okrog 20.800 obiskovalcev. Poglavitna vira za zgodovino kina v Preboldu v Zgodovinskem arhivu Celje sta fonda SI_ZAC/1344 Tekstilna tovarna Prebold in SI_ZAC/0818 Okrožno gospodarsko sodišče Celje. Tekstilna tovarna v Preboldu in njeni predhodniki so imeli pomembno vlogo pri razvoju kraja. Če se navežemo na kino, je iz arhivskih virov razvidno, da je Delavsko podporno društvo tekstilne tovarne sodelovalo pri izgradnji Sokolskega doma, kjer so potekale kino predstave, prav tako so zaposleni iz tekstilne tovarne sodelovali pri izvedbi kino projekcij že od samega začetka kino predstav. Poglavitni vir informacij o kinu v Preboldu v fondu Tekstilne tovarne Prebold so glasila tekstilne tovarne iz časovnih obdobij 1960-1967 in 1979-1988. V glasilih iz šestdesetih let se nahajajo informacije o sporedih kino predstav. V poznejših letnikih tovarniških glasil iz osemdesetih let se nahajajo informacije o razvoju kino dejavnosti v Preboldu, ki so jih podale osebe, ki so sodelovale pri razvoju dejavnosti v Preboldu ali pa jih je podalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda, v okviru katerega je delovala kino sekcija. V fondu Tekstilne tovarne Prebold se nahaja tudi nekaj fotografij objektov in dvoran, v katerih so potekale kino predstave. Nekaj arhivskega gradiva o obstoju kina v Preboldu iz obdobja, ko je kino deloval kot podjetje, najdemo tudi v fondu Okrožnega gospodarske sodišča Celje. Gradivo razkriva podatke o ustanovitvi podjetja, o vpisih podjetja v register gospodarskih organizacij, pravila podjetja, imenovanja upravnikov podjetja, združitev s Kinom Žalec, o imenovanju upravnikov podjetja, likvidaciji kina po združevanju ter likvidaciji podjetja Kino Žalec.

Ugotavljamo, da v Zgodovinskem arhivu Celje ne hranimo arhivskega gradiva za celotno obdobje obstoja kino dejavnosti v Preboldu, kljub temu pa nam nekateri ohranjeni fragmenti arhivskega gradiva v različnih fondih nudijo vsaj osnovno oporo pri pregledu razvoja kino dejavnosti v Preboldu in tudi spodnji Savinjski dolini.

 

Arhiv

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice