Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine (1717)

02_12--02Karel VI. po milosti božji izvoljeni rimski cesar, … potrjuje Celjanom njihove mestne privilegije, ki so jih mestu pred njim podelili oziroma potrdili že Celjski grofje (Friderik II. in Ulrik II.) in številni njegovi predhodniki (cesarji in nadvojvode habsburške hiše).

Listina vsebuje več integralnih prepisov mestnih svoboščin, začenši s Friderikovo podelitvijo mestnih pravic in ozemlja celjskemu trgu (1451, deležni so bili še številnih olajšav v zvezi s služnostmi – izjema je bilo delo pri gradnji obzidja). Grof Ulrik II. je v simpatijah do “svojega” mesta šel še dlje (1455) – meščani so smeli vsako leto svobodno voliti župana, sodnika in mestni svet.

Cesar Friderik III. je v svoji potrditvi svoboščin (1458) prvič omenil poklon (prisego) izvoljenih mestnih dostojanstvenikov cesarju (oziroma njegovemu namestniku). Cesar je Celjanom potrdil pravice do prirejanja proščenja na Vidovo (15. junij), sejma na god svetega Danijela (farni patron) ter tedenskih (sobotnih) sejmov. Leto dni kasneje (1459) je Friderik III. uslišal prošnje Celjanov, ki so nameravali namesto starega špitala Svetega Duha izven mesta, z novogradnjo prestaviti to inštitucijo v mesto (novogradnja je bila prepuščena presoji meščanov, cesar pa je deželnoknežji oblasti zagotovil nadzor nad poslovanjem špitala). Friderik III. je v mestu ustanovil (1478) tudi obvezno zalogo trgovskega blaga – blago v tranzitu je moralo biti (razen pšenice, vina in soli) en dan (noč) na voljo mestnim trgovcem. Ista listina prepoveduje iskanje prepovedanih “bližnjic” za izogibanje mitninam ter delovanje mestnim konkurenčnih krčem v enomiljskem pasu. Maksimilijan I. je mestne svoboščine potrdil leta 1493. Leta 1512 so se Celjani pritožili cesarju, da zaradi izogibanja mestnim mitninam in “običajnim potem” pšenica, oves in drugo blago ne najde poti na tedenske sejme, cesar pa je ukazal podrejenim uradom in gosposkam poostriti nadzor nad tovrstnimi kršitelji. Cesar Ferdinand I. je mestne svoboščine potrdil 8. novembra 1521, istega dne – vendar z ločeno listino, pa tudi obvezno zalogo potrošnega (trgovskega) blaga. Mestne svoboščine je leta 1639 potrdil tudi cesar Ferdinand III., ki je kasneje Celjanom odobril še nov letni sejem na nedeljo Laetare v postnem času in jim dovolil uporabo rdečega pečatnega voska. Cesar Leopold I. je v svoji potrditvi mestnih svoboščin (1671) izrecno nastopil proti razpasli kmečki trgovini. Cesar Jožef I. je mestne svoboščine je potrdil leta 1707, v uvodu potrditve pa je omenjen tudi požar, ki je uničil avtentične diplome s potrditvami (pomagati so si morali s prepisi, ki so bili na Dunaju).

SI_ZAC/0001_00016

Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine,1717 IX 19., Dunaj

Original, pergament (knjiga – 48 obojestransko popisanih listov), zalistna pola iz papirja, format 26,5 x 30,9 cm, nemški jezik, gotska kurziva

Literatura: Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine : 1717, september 18., Dunaj / [transkripcija, prevod in spremno besedilo Aleksander Žižek]; Zgodovinski arhiv, Celje 2004

Objava in reprodukcije dela gradiva napovedujejo odprtje nove zunanje ulične razstave “Celje – mesto v arhivu”, ki bo v petek, 8. aprila 2016, ob 11. uri na Krekovem trgu. Razstava v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje je podprta s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Celje.

 

Vodnik po fondih
in zbirkah

Iskalnik po gradivu

Kontakt

  • Teharska cesta 1, 3000 Celje
  • Telefon: +386 3 42 87 640
  • Fax: +386 3 42 87 660
  • E-pošta: info@zac.si
  • Poslovni čas:
  • ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure
  • dan pred praznikom: od 8. do 13. ure


Iskalnik po straneh

Prijava na e-novice