Prvi od petdesetih obrtnih sejmov v Celju
Letos v septembru bo odprl vrata 50. MOS. Kdaj in kako pa se je zgodba začela? Prvi sejem obrti v Celju je potekal od 28. septembra do 6. oktobra 1968 na stadionu Atletskega društva Kladivar. Odločitev o prirejanju sejmov obrti v Celju je padla leto prej, ko so se na Dobrni na 1. zboru obrtnikov, ki je potekal med 2. in 3. septembrom zbrali slovenski in del hrvaški obrtnikov. Pobudnik in organizator tega zbora je bilo Poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo Celje. V prvi vrsti je bil cilj tega zbora in tudi naslednjih sejmov obrti načeti probleme obrti in nakazati rešitve, tudi zakonske. Prav zaradi tega lahko rečemo, da so bili sejmi obrti tudi »politični«, saj so v ta namen na sejem vabili tudi številne politike, od zveznih in republiških, do politikov iz lokalnega okolja.
Prvi sejem obrti v Celju leta 1968 je pripravljal organizacijski obor za pripravo 1. sejma obrti v Celju pod vodstvom predsednika upravnega odbora Poslovnega združenja za obrt, gostinstvo ter komunalo Celje-Maribor Fedorja Gradišnika, ki je bil takrat tudi direktor Zavoda za napredek gospodarstva v Celju. Sejem so pripravili na stadionu Atletskega društva Kladivar in že takrat so ocenili, da omenjena lokacija z okoliškimi prostori ni primerna za takšno prireditev. 1. sejem obrti je potekal na 6000 kvadratnih metrih zunanjih in notranjih razstavnih prostorov z okoli 160 razstavljavci, obiskalo pa naj bi ga okrog 65.000 obiskovalcev. Z isto vstopnico si je bilo mogoče ogledati tudi specializirano razstavo zlata in kristala, ki sta jo v prostorih Zlatarne Celje pripravili Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina in domača zlatarna. Podjetje Aurea Celje je ob 1. sejmu obrti v Celju pripravilo tudi posebne značke z emblemom sejma. V vseh dneh trajanja 1. sejma obrti so se zvrstile številne vzporedne prireditve, kot so na primer razna srečanja obrtnikov in različne demonstracije, revije nakita in pričesk itd. Med obiskovalci so se zvrstili tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja, na primer: predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese, predsednica celjske občinske skupščine Olga Vrabič, predstavniki obrtnikov iz Madžarske in Avstrije ter drugi.
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo izbor arhivskega gradiva, ki je vezano na zbirko gradiva SI_ZAC/1028 Fototeka Božič Milan. Gre za gradivo, ki ga sistematično digitaliziramo iz zapuščine negativov, ki jih je arhivu predal novinar in fotoreporter Milan Božič.
Opisi fotografij od zgoraj levo k spodaj desno:
- Govor direktorja Poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo Celje-Maribor Ivana Uranjeka ob otvoritvi 1. sejma obrti v Celju, 1968.
- Govor predsednika sveta za obrt pri republiški gospodarski zbornici Stanka Šnajderja ob otvoritvi 1. sejma obrti v Celju, 1968.
- Obiskovalci na otvoritveni slovesnosti ob otvoritvi 1. sejma obrti v Celju, 1968.
- Predsednica Skupščine občine Celje Olga Vrabič odpre 1. sejem obrti v Celju, 1968.
- Pogled na razstavni prostor pred tribuno na 1. sejmu obrti v Celju na stadionu Atletskega društva Kladivar. Na omenjenem razstavnem prostoru so se predstavljale delovne organizacije iz tekstilnega področja, kot sta na primer Metka Celje in Tovarna volnenih odej Škofja vas, 1968.
- Pogled na razstavni prostor na 1. sejmu obrti v Celju. Na razstavnem prostoru se je predstavljalo Trgovsko podjetje na veliko in malo Tehno-Mercator, 1968.
Objava arhivskega gradiva z opisom napoveduje novo razstavo Zgodovinskega arhiva Celje in Celjskega sejma, ki obeležuje letošnji jubilejni 50. MOS. Zunanja panojska razstava avtorja Jožeta Kranjca z naslovom “Vse za obrt, obrt za vse” bo približno dober teden v začetku septembra na ogled v mestnem središču Celja, potem pa se z začetkom sejma seli na celjsko sejmišče.