V zaledju Soške fronte
V četrtek, 14. septembra 2017 smo v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje skupaj s partnerji odprli razstavo V zaledju Soške fronte.
Z vstopom Italije v prvo svetovno vojno na strani antantnih sil se je na zahodu slovenskega ozemlja odprla fronta, ki je dobila ime po reki, kjer je v glavnem potekala. Na njej sta v 12 soških bitkah pomerili svoje moči avstro-ogrska in italijanska armada. Zadnje akcije na fronti so potekale pred natančno stotimi leti. Razstava “V zaledju Soške fronte” predstavlja potek frontne linije in spremembe, ki jih je vnesla v življenje ljudi v neposredni bližini in v zaledju. Predvsem bohinjski in tolminski konec sta bila neposredno vključena v izgradnjo infrastrukture za potrebe fronte (ceste, železnice, žičnice, letališča), industrijski obrati na Jesenicah, v Ljubljani, Škofji Loki, Idriji in drugod so se preusmerili v proizvodnjo orožja, streliva, obleke, obutve ipd., šole so se spreminjale v bolnišnice. Del vsakdana so postali primorski begunci in vojaški ujetniki (ruski in italijanski), za katere so zgradili taborišča in jih zaposlovali pri raznih delih. Posebna pozornost je namenjena gradnji vršiške ceste, ki je zaradi plazov s pobočij bližnjih gora zahtevala velik smrtni davek med njenimi graditelji, zlasti ruskimi ujetniki. Tudi zaledju so grozile nevarnosti bombardiranja, eksplozij streliva in obsodbe naglega vojnega sodišča. Naštete vsebine so predstavljene s pomočjo dokumentov, ki so bili širši javnosti do sedaj manj znani oz. neznani.
Razstava je skupni projekt Zgodovinskega arhiva Ljubljana (nosilec projekta), Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Pokrajinskega arhiva Koper, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Tolminskega muzeja ob stoletnici začetka soške fronte.
Razstava je v digitalni obliki predstavljena že na potralu Sistory, v Celju pa jo dopolnjujemo z izborom originalnih dokumentov, ki jih hranimo v naših fondih in zbirkah. Tudi v Celju in okolici se je močno zaznaval vpliv vojne, kljub temu, da na tem območju direktnih spopadov ni bilo. Skozi izbor gradiva tako na primer izpostavljamo najširše vplive vojne na civilno prebivalstvo.
Na razstavi bo predstavljeno več gradiva. V spodnji objavi pa predstavljeni dokumenti govorijo le o treh od mnogih tegob, ki jih je prinesla prva svetovna vojna za civilno prebivalstvo in se navezujejo na tematiko osnovne razstave.
S področja Soške fronte pobegli ali pregnani so bivali tudi v Celje, kar ilustrira pregled beguncev po številu in narodnosti na področju mestne občine Celje
SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje, AŠ 195, sign. 11.311/18
Po odprtju soške fronte so ozemlje Kranjske razglasili za vojno območje in za potovanje tja so prebivalci potrebovali dovoljenje vojaških oblasti. Dovoljenje za potovanje iz Dola pri Hrastniku v Ljubljano in nazaj.
SI_ZAC/0031 Občina Hrastnik-Dol, AŠ 28, sign. 376
Ob razpadu Avstro-Ogrske so se oblasti v Ljubljani zavedale težav, ki bi lahko nastale, če množic iz soške fronte umikajočih se vojakov iz vseh krajev države ne bi čim hitreje odpravili preko slovenskega ozemlja. Telegram z navodilom poverjenika za notranje zadeve Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani glede ravnanja prebivalstva ob umiku vojaštva ob koncu vojne s soške fronte.
SI_ZAC/0011 Okrajno glavarstvo in sresko načelstvo Brežice, AŠ 52, sign. E-76
Potujoča razstava, ki bo na ogled do začetka novembra 2017, torej prinaša tudi nekaj zanimivih poudarkov za ožje lokalno okolje. Razstava je hkrati tudi del dogodkov (razstave, predavanja), ki jih v Celju za jesen najavljamo skupaj z Osrednjo knjižnico Celje in obeležujejo stoletnico zadnjih vojih operacij na zahodnem robu slovenskega ozemlja.