Vzela sta se Anton in Neža
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo naslednji dokument, ki bo še med nekaj drugimi v originalni obliki na ogled 20. 3. 2018 ob tematskem predavanju in gostovanju razstave Arhivi – zakladnice spomina v Krškem.
Pred novomeškim okrajnim notarjem dr. Albinom Boznikom je bila 18. januarja 1898 sklenjena ženitna in dedna pogodba med Antonom Teršinarjem iz Meršeče vasi in Nežo Banič iz Dobrove. Posestnik Anton Teršinar, ki ga je okrajno sodišče v Krškem proglasilo za polnoletnega 16. decembra 1897 je bil zaročen z mladoletno Nežo Banič, ki jo je pri sklenitvi ženitne in dedne pogodbe zastopal njen oče Marko Banič.
V ženitni in dedni pogodbi je v prvih dveh členih opredeljeno, koliko je vsak od bodočih zakoncev prinesel v zakon. Nevesta je prinesla v zakon 900 goldinarjev, ki jih je izplačal njen oče – 450 goldinarjev v enkratnem znesku in razliko v obrokih v obdobju petih let. Enako vsoto prinese v zakon tudi ženin ter dovoli vknjižbo zastavne pravice na vseh svojih zemljiščih.
V tretjem členu je določeno dedovanje Neže Banič po moževi smrti. V notarskem aktu je bilo določeno, da v kolikor ne bi bilo zakonskih otrok in ne bi bilo sklenjene oporoke premoženje podeduje preživeli zakonec. V primeru, da so se v zakonu rodili otroci ima vdova dve možnosti: lahko prevzame zapuščino proti izplačilu zavarovalnine deležev, ki so namenjeni otrokom ali lahko prevzame vodenje posesti do polnoletnosti otrok. Pri tem ne sme zapraviti glavnice imetja. Ko ob svoji polnoletnosti posest prevzame v upravljanje eden izmed otrok, ji pripada dota, dosmrtno stanovanje in hrana, vse dokler ostane vdova.
Notarski akt je bil sklenjen pred pričami, pogodbenika sta akt odobrila in ga pred notarjem podkrižala, saj nista znala pisati.
SI_ZAC/1218 Okrajno sodišče Krško, Ženitna in dedna pogodba, Novo mesto, 18. 1. 1898.