Bistrica ob Sotli v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje
Z razstavo “Bistrica ob Sotli v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje” pričenjamo novo serijo projektov “Arhiv v regiji”, s katero se osredotočamo na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti in kategorij arhivskega gradiva vezanega na konktetna območja v pristojnosti našega arhiva. V partnerstvu z Občino Bistrica ob Sotli je bila tako razstava v sklopu praznovanj občinskega praznika odprta v galeriji Gabronka v soboto, 23. 6. 2018, na ogled obiskovalcem pa ostaja odprta skozi poletje.
Avtorica razstave Sonja Jazbec je izbrala arhivsko gradivo iz različnih fondov in zbirk arhiva, ki odslikuje značilnosti, spremembe in zanimivosti iz zgodovine tega kraja, ki se je prvotno imenoval Leskovec, nato Sv. Peter pod Sv. Gorami, od leta 1952 dalje pa nosi ime Bistrica ob Sotli. Razstava je zasnovana kronološko, dodatno pa so posamezni sklopi gradiva pregledno razporejeni tudi glede na to, kje se gradivo v okviru registra fondov in zbirk arhiva nahaja. Časovni lok razstavljenih dokumentov obsega skoraj natančno 400 let. Najstarejši predstavljen dokument je urbar župnije sv. Peter pod Svetimi gorami iz leta 1598. Sledi poudarek na gradivu iz sredine 19. stoletja s prikazom načrtov novogradenj in adaptacij stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, velja pa omeniti še načrt gradnje zidanega in obokanega mostu preko reke Bistrice v Sv. Petru pod Sv. gorami (1849-1854) in načrt stare cerkve Sv. Petra pod Sv. gorami (1821) ter situacijski načrt novogradnje cerkve Sv. Petra pod Sv. gorami (1830-31). Med starejšimi dokumenti, ki sodijo v 19. stoletje, so predstavljeni še pritožba občinskega urada Sv. Peter pod Sv. gorami, v kateri domačini zahtevajo, naj se jim pošiljajo dopisi v slovenskem jeziku (1891), krstni list (1856), dovoljenje za nošnjo orožja lovskega čuvaja (1850), domovnica (1859) … Iz časa druge svetovne vojne je zanimiva pregledna in kolorirana karta z vrisano rabo tal. Sledijo dokumenti iz obdobja po vojni: seznam naselij, ki jih je obsegal krajevni ljudski odbor Sv. Peter pod Sv. gorami in seznam tamkajšnjih društev (1948), seznam obrtnikov ter seznam rojstev, porok in smrti v letih 1941-1951. Bistrica ob Sotli je prvo javno razsvetljavo dobila leta 1948 v dolžini 350 m in v obsegu 7 svetilk. Zanimivi so dokumenti iz fonda občinskega ljudskega odbora (več primerov iz leta 1954), npr. dokument o prepovedi obiskovanja javnih prireditev, plesov in lokalov mladini pred dopolnjenim 16 letom, dokument o preimenovanju vasi Kunšperk v vas Podgrad … Iz obdobja upravne organiziranosti skozi krajevno skupnost Bistrica ob Sotli je predstavljen zapisnik o registraciji, programu dela in seznam članov sveta krajevne skupnosti, načrt napeljave vodovoda do mrliške vežice. Iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je ohranjenih veliko dopisov o prošnjah krajevne skupnosti, naj se v kraju prične z izgradnjo bencinske črpalke z motelom, z gradnjo samopostrežne trgovine in proizvodnega obrata. Leta 1979 je bila uspešno zaključena gradnja osnovne šole Marije Broz, katere odprja se je udeležil tudi dolgoletni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, saj je šola dobila ime po njegovi materi. V osemdesetih letih so bili zgrajeni obrat Gorenje, bencinska črpalka, nova samopostrežna trgovina, mrliška vežica. Asfaltiralo se je več cest, uredili so se pločniki, avtobusna postajališča, zgradilo telefonsko omrežje, obnovil in dogradil vodovod … Skozi izbor gradiva se odslikuje tudi pisana dejavnost raznih društev (Turistično društvo, Društvo prijateljev mladine, Partizan – društvo za telesno vzgojo, Gasilsko društvo…), saj so slednja živela s svojimi prireditvami in številnimi člani. Predstavljene so še fotografije raznih dogodkov, ki so se odvijali v kraju in pa razglednice kraja, skozi katere se lepo vidi, kako se je Bistrica ob Sotli spreminjala skozi čas. Najstarejša datirana sega v leto 1906, prikazuje pa panoramo Sv. Petra pod Sv. Gorami iz zraka.
Nabor dokumentov, ki jih predstavljamo na razstavi je po eni strani obsežen, po drugi pa komaj reprezentativen glede na celo vrsto raznolikega gradiva, ki ga v Zgodovinskem arhivu Celje hranimo v povezavi z Bistrico ob Sotli. Eden od namenov projekta »Arhiv v regiji« je namreč tudi ta, da dodatno spodbudi posameznike iz lokalnih okolij k raziskovanju in odkrivanju kulturne dediščine v arhivih. Z odkrivanjem arhivskega gradiva lahko namreč prepoznavamo vsebine, ki so vezane bodisi na osebne zgodbe posameznikov bodisi na zgodbe vezane na širšo lokalno skupnost.
