Dekade: petdeseta
V Zgodovinskem arhivu Celje smo 11. decembra 2019 odprli razstavo Dekade: petdeseta 1950-1959 @Celje. Z njo zaključujemo »petletko« projekta Dekade, ki smo ga zagnali z obravnavo devetdesetih let 20. stoletja ob pripravah na praznovanje šestdesetletnice arhiva leta 2015. Zgodba Dekad je namreč zgodba o delu arhiva, tako z vidika vsakdanjega opravljanja javne službe kot tudi z vidika gradiva, ki ga hranimo. Dekade želijo namreč odpreti polje razumevanja delovanja arhivov s tem, da predstavijo raznolika področja, ki jih z delom v arhivu pokrivamo, po drugi strani pa izpostavljajo arhivsko gradivo kot primarni vir raziskovanja.
Arhivi so zakladnice informacijskih podatkov in prostor, kjer lahko najmanj obremenjeno razmišljamo o preteklosti, saj se soočamo z viri, ki so sodobni obravnavanemu času. Dokumenti nas v arhivu najbolj neposredno nagovorijo z vsebino in retoriko dobe. Medtem ko mora biti večina zapisanih obravnav zgodovine ali muzejskih postavitev, ki obravnavajo preteklost, zaradi potrebe po zamejevanju vsebine ali prostora, vedno bolj selektivno podajanje preteklosti, lahko skozi raziskovalno delo v arhivih veliko bolj neposredno in večplastno spoznavamo preteklost s prve roke. Slednje je sicer vedno bolj pod vtisom fragmentarnosti in nam pri raziskovanju pogosto umanjka širša slika, toda z vsebine pristnosti lahko edino takšen način raziskovanja postavlja vprašanja kritičnega razmisleka v smislu, da novih vsebin ne interpretiramo zgolj na reproduciranju starih predstav o minulem času. Subjektivno izbrani viri (povrhu tega še s strani več avtorjev), ki jih nizamo skozi poglavja, so torej hkrati tudi preizkus (re)interpretacije konkretne dobe. Dekade torej – z izjemo uvodnih »makro« podajanj obrisov značilnosti dobe po poglavjih – ne podajajo sintetičnega pregleda, temveč bolj skozi »mikro« zgodbe dokumentov odpirajo polje razumevanja, da je zgodovina lahko vse, kar se je v preteklosti zgodilo.
Še dlje, zgodovina ni zgolj to, kar v arhivih hranimo danes, ampak tudi to, kar bi radi hranili. Zato so Dekade tudi klic Zgodovinskega arhiva Celje po zbiranju gradiva, ki nam kakorkoli lahko bolje pomaga k rekonstruiranju preteklosti. Poleg tega bi radi ta klic razširili tudi zunaj arhivske javne službe, v polje težko obvladljivega in tudi nepredvidljivega spletnega življenja, še posebej družabnih omrežij. Zato tudi klic k uporabi ključnika #dekade50, ki se ga lahko posluži vsakdo, ki bi na družabnih mrežah objavil gradivo, ki ga lahko povežemo s petdesetimi leti minulega stoletja.
Kot vsaka Dekada doslej, nam tudi obravnavana naplavlja nekaj izpostavljenih tem. Ob tem naj izpostavimo vsaj dve. Obe sta iz leta 1954 in sta bodisi v vzrokih bodisi v posledicah močno zaznamovali celo mnogo več kot le dekado petdesetih. Prva je poplava junija, ki je bila ena najhujših v seriji mnogih poplav 20. stoletja. Močno je vplivala po eni strani na ljudi, po drugi na spreminjajočo krajino. Drugi dogodek pa je ena najbolj množičnih manifestacij na Slovenskem minulega stoletja Štajerska v borbi na Ostrožnem, kjer se je v mestu in na njegovem severnem robu po poročanju tiska zbralo 350.000 ljudi. Od tu tudi nosilni prizor reporterja Milana Božiča z naslovnice. Fotografija je lahko tudi simbol dobe s perspektive novega človeka in družbe, saj se dečku rojenemu na robu konca druge vojne na horizontu izrisujejo montažni odri sistema, ki je korenito želel spremeniti svet in vsakdanjik človeka pred vojno.
Razstavo spremlja 128 stranski slikovno bogato opremljen katalog, ki ata ga uredila dr. Borut Batagelj in dr. Aleksander Žižek. Avtorji zapisov so: Bojana Aristovnik, dr. Borut Batagelj, dr. Bojan Himmelreich, Sonja Jazbec, Vesna Kočevar, Jože Kranjec, Anja Prša, mag. Hedvika Zdovc in dr. Aleksander Žižek.
Odprtje razstave bo v sredo, 11. decembra 2019, ob 18. uri v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje. Razstava bo na ogled do maja 2020.
