Vsebina prispevka

“V tistih dneh ni bilo nobenega reda…”

17. 1. 2020

V četrtek, 16. januarja 2020 je Zgodovinsko društvo Celje v Zgodovinskem arhivu Celje pripravilo predstavitev druge številke XXVI. letnika revije Zgodovina za vse. Po predstavitvi raznolikih vsebin te znanstvene serijske publikacije s strani urednika dr. Boruta Batagelja, je sledilo predavanje dr. Dragana Matića, ki je podrobneje osvetlilo in še dopolnilo izsledke, ki so objavljeni v uvodnem članku najnovejše revije.

Dr. Dragan Matić je namreč odkril vrsto zanimivih dokumentov, ki jih je predstavil v članku z naslovom: »V tistih dneh ni bilo nobenega reda in je vsak delal, kar je hotel.«: Kako je preiskava poštnega vagona št. 10 povzročila tridesetletni zamik pričetka predavanj psihologije na Slovenskem. V razpravi Matić opisuje sodno preiskavo poneverbe denarja, do katere je prišlo, ko je Mihajlo Rostohar v funkciji naporočnika ob asistenci narednika Franca Bara novembra 1918 na ljubljanskem kolodvoru preiskal poštni vagon, v katerem je našel in nato zaplenil denar. Avtor se v rekonstrukciji dogodkov prevratne dobe opira na različna pričevanja oz. zaslišanja in povzema vsebino uradnih in zasebnih dokumentov, ki odslikujejo čas, o katerem je eden od pričevalcev izjavil: »V tistih dneh ni bilo nobenega reda in je vsak delal, kar je hotel«. Po enoletni preiskavi se je izkazalo, da sta osumljeni dve osebi – bivši nadporočnik Mihajlo Rostohar in bivši narednik Franc Bar. Ker nobenemu od njiju ni bilo mogoče nedvoumno dokazati, da je bil prav on storilec, je bil pregon zoper oba ustavljen. Posledica preiskave je bila tudi ta, da je bila kandidatura Mihajla Rostoharja za profesorja psihologije na ljubljanski univerzi zavrnjena.

Revija prinaša še več drugih vsebin. V drugi razpravi dr. Mateja Ratej skozi zasebno korespondenco med žensko aktivistko in soprogo mariborskega župana Ivanko Lipold in publicistom Ivanom Lahom odpira pogled v privatno sfero in miselni svet slovenskega meščanstva med obema vojnama. DDr. Damir Globočnik v tretji razpravi predstavi afero povezano s postavitvijo kipa Franceta Kralja na ljubljanski muzejski trg ter napade in odnos v okviru ekscesnih razmer naveže tudi na sodobne pojave obračuna z modernimi likovnimi usmeritvami v nacistični Nemčiji. Matej Ocvirk nam v četrti razpravi slika leta odraščanja Vladimirja Pavšiča (alias Mateja Bora) skozi (avto)biografske vire in vire navezujoče na prvo celjsko gimnazijo. Zadnja razprava je prispevek kulturologa Jureta K. Čokla, ki skozi različne metodološke prijeme prikaže ozadje zmot in resnic povezanih z alpinistično fotografijo z naslovnice tokratne revije. Revijo dopolnjuje zapis dr. Franca Križnarja v zvezi s celjsko epizodo glasbenega ustvarjanja Heinricha Weidta. Kot vedno serijsko publikacijo zaključuje rubrika S knjižne police, za katero so ocene knjižnih novosti prispevali Urh Ferlež, Aleksander Žižek, Matej Ocvirk, Alenka Hren Medved, Anja Prša in Mihael Ojsteršek.