Vsebina prispevka

Oporoka Janeza Sušca (1820)

2. 6. 2020

V rubriki Iz hiše pisanih spominov tokrat objavljamo naslednji dokument:

Oporoka podložnika Janeza Sušca, po domače Jegra. Malo pred 17. XI. 1820, [Šalek]

SI_ZAC/0556/002/00041 Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn

Odsluženi vojak Janez Sušec že zaradi svoje vojaške kariere ni bil povsem običajen podložnik – izviral je iz razmeroma premožne družine, po vrnitvi iz vojske je prijateljeval s precej uglednimi ljudmi (gospoščinski upravitelj, kaplan), v domači Šalek (danes del Velenja) pa je prinesel tudi za podeželje malo neobičajne predmete – žepno uro, denarnico (listnico), vojaški križ (medaljo, svetinjico?), uhane in skrivnostno »srebarno pokro od fajse«, pa karkoli je že mislil s tem. Sušec je oporoko narekoval pred tremi pričami. Na začetku je del imetja namenil cerkvi za opravljanje maš, zatem je omenil svoje upnike in dolgove, ki jih je bilo treba poplačati. Glavna dedinja je bila njegova mati, ostanek denarja pa je v enakih deležih namenil svojim trem bratom Tomažu, Jožefu in Martinu, ki so si morali razdeliti tudi njegovo obleko – razen uniforme, ki jo je bilo treba prodati. Med dediči osebnih predmetov sta tudi velenjski gospoščinski upravitelj (dobil je “soldaški križ”) in kaplan (uhane, skrivnostni srebrni predmet in rumene hlače).

Oporoka je zapisana v slovenščini, datirana pa je glede na zapis v priloženem spisu, ki navaja, da je Sušec umrl 17. novembra 1820.

SI_ZAC/0556/002/00041

Dokument je iz arhiva izbral dr. Aleksander Žižek, objavi pa dodajamo tudi prepis dela dokumenta, ki ga je opravil dr. Boris Golec:

Testoment ali rezročejne
Kor som jaz na konci podpisan vpričo 3 možov
mojo lasno blago ino erptajl zašafou.
Na moje smartne posteli par moje zdravi ino lejpi
pameti to parvo je, kar je za von dat od moje erbšne
tem bogem 10 f na svete meše, 10 f to sliši v Šmarken [Šmartno pri Velenju],
doužen som pa Dovniko 5 f, Jekopo 30 xr, Burlizgo 36 xr,
Flerjano 30 x, Jurko 24 x, Šoušterjo 24 x, Lamperčniko 30 x,
temo Gornemo Ledrerjo 51 x, Kokošineko 6 xr, Močivniko 20 xr.
Kor bo drugo koštalo, sedmina ino drugo opravilo, se dudi
z jerpšne plače. To drugo, kar jerpšne am tiče, tak zašafam
materi 30 f, kar črez tou črejz ostane, mate pa vsi
glih tarje brate ino mati, če pa na bo an telko, pa
materi ostane.
Kor je on meni zdajeu, precej, ko som šou h seldatam,
me je dau 50 f bankocedelnov [bankovci], tedaj ko som na orlaub
paršeu, me je dau 25 f Einlesungscheina [menica], enkret me je poslau
10 f srebra, zdaj ko som damú paršuv, me je dau 5 f ww.
Jaz sem pa jemo pustiu, ko som šo h seldatam, en plajš, ko me je
70 f v bankocedeln[i]h koštau, ino te drugi gvant, tak z vsega
na morem šenkat, more saj nekaj zadet.
[4. stran]
Kar je pa zdaj mojga gvanta ino drugih reči, pa zašafam
tem vsakemo nekaj, kar je mojga gvanta, materi,
kar je platneniga, Tomažo, plajš ino priftošl Josefo,
zakvuro [žepna ura] ino te delavne škorne Martino, pa
hlače, lajbelce, klabuk no te bouli škorne dekle,
en fajcev te mlade Švoganje, tisti frematel gospot
farbolterjo velenskemo, tisti seldaške križ
vesoku vrednem gospod koplano, ringelce, to srebarno
pokro od fajse ino te romene hlače.
Tisti Lah [vlah] Nikola je pa meni doužen 1 f.
No pa Arcet me je še nekaj doužen, tou sliši
mojmo brato Tomažo. Mojo seldaško sukno ino
klabuk se more pa predat ino tou vam
parporočim na moje zadne posteli, Johan Sušec
Jegar vpričo teh možov.
Josef Ošter
Josef Špitau
Franc Videnšek

Objavo navezujemo na mednarodni projekt International Archives Week Challenge: Choose a Year and find a Document! – 1820. Projekt, ki je nastal na pobudo Mestnega arhiva Ieper in Zgodovinskega arhiva Celje bo v tednu obeleževanja Mednarodnega arhivskega tedna med 8. in 14. junijem 2020 predstavil 11 dokumentov iz 11 različnih evropskih držav in arhivov, ki skupaj predstavljajo vsak po en dokument, ki je nastal natančno pred dvesto leti, torej leta 1820.