Vsebina prispevka

Celje za obnovo Prešernove hiše (1939)

2. 2. 2021

V letu 1939 je Dravska banovina odkupila rojstno hišo Franceta Prešerna od njegovih sorodnikov. Veliko večino deleža je pri nakupu zbrala šolska mladina. Odkup in preurejanje hiše je vodil poseben odbor, kateremu je predsedoval rektor ljubljanske univerze dr. Rudolf Kušej. Operativno pa je veliko dela od pobud do izvedbe za odbor opravil pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar.

V fondu Mestne občine Celje hranimo združeni dokument, ki nakazuje na potek akcije in kaže na prispevek Celja pri obnovi Prešernove hiše v Vrbi na Gorenjskem.

Odbor je se je dopisom 24. februarja 1939 obrnil na mestno poglavarstvo v Celju in jih prosil za prispevek v znesku 3.000 din, s katerim bi pomagali »vzpostaviti hišo v dostojen stan«. V zaključku dopisa, kjer ob Kušeju in Finžgarju prepoznamo podpise še nekaterih drugih izpostavljenih kulturnikov te dobe, npr. Otona Župančiča in dr. Franceta Kidriča, celjsko občino utrjujejo s svojim prepričanjem, da bo prispevek »dokaz narodne zavednosti naših slovenskih mest, o kateri bo pričal lepo urejeni in ohranjeni Prešernov rojstni dom še stoletja.«

Celjski mestni svetniki in župan Alojz Voršič so prošnji ugodili. Prispevek v vrednosti 3.000 din so pokrili iz proračuna za podpore v razne kulturne namene, znesek pa knjižili kot »kredit za nepričakovane materijalne izdatke,« kjer so letno predvideli okrog 20.000 din.

Fran Saleški Finžgar se je 25. maja 1939, potem ko ga je o prispevku obvestil rektor Kušej, Celju najlepše zahvalil za »velikodušni dar«.

Finžgarjevo zaupanje v Celje je bilo očitno zelo veliko, saj je zahvalo Celju dal natisniti v posebno brošurico, ki je obeležila slavnostno odprtje, še preden je izvedel za nakazilo prispevka.