Arhiv iz hiše pisanih spominov
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo dopisnico z Verigarji. Objavo dopisnice, ki jo hranimo v zbirki SI_ZAC/1573 Zbirka gradiva filatelije in numizmatike, posvečamo obeleževanju okroglemu jubileju. V januarju 2019 namreč mineva natančno 100 let, odkar so bile izdane znamke, ki jih štejemo za prve slovenske znamke. Znamke, imenovane Verigarji po sliki sužnja, ki […]
V povezavi z aktualno razstavo Dekade: šestdeseta @Celje 1960-1969 objavljamo zanimiv izbor arhivskega gradiva povezanega z eno od izpostavljenih tem razstave – kipom splavarja na Savinjskem nabrežju. Splavar, odlitek kiparja Borisa Kalina je bil postavljen ob zaključku velikih del na regulaciji reke Savinje leta 1961. Zanimivo je, da je to eden redkih kipov, ki se […]
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam tokrat predstavljamo štiri kose arhivskega gradiva, ki so del razstave “Bistrica ob Sotli v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje“, ki je v poletnih mesecih 2018 na ogled v galeriji Gabronka v Bistrici ob Sotli. Celotno razstavo tvori 101 predstavljen dokument, za tokratno spletno predstavitev pa smo izbrali gradivo, ki […]
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo naslednji dokument, ki bo še med nekaj drugimi v originalni obliki na ogled 20. 3. 2018 ob tematskem predavanju in gostovanju razstave Arhivi – zakladnice spomina v Krškem. Pred novomeškim okrajnim notarjem dr. Albinom Boznikom je bila 18. januarja 1898 sklenjena ženitna in dedna pogodba med Antonom […]
Leta 2002 so se v Celju prvič zbrali grafiki in kiparji na mednarodni kiparsko – grafični delavnici Arhitektura in zgodovina Celja. Ustanovitelj in vodja delavnice Mihailo Lišanin je do leta 2016 uspel izvesti 15 delavnic, na katere je pritegnil ustvarjalce iz Slovenije, vseh držav bivše Jugoslavije, Belorusije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške in od drugod. Zgodovinski arhiv […]
Letos v septembru bo odprl vrata 50. MOS. Kdaj in kako pa se je zgodba začela? Prvi sejem obrti v Celju je potekal od 28. septembra do 6. oktobra 1968 na stadionu Atletskega društva Kladivar. Odločitev o prirejanju sejmov obrti v Celju je padla leto prej, ko so se na Dobrni na 1. zboru obrtnikov, […]
V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo zelo zanimivo arhivsko gradivo, ki ga hranimo v fondu SI_ZAC/0024 Mestna občina Celje in razkriva popis vseh celjskih psov in njihovih lastnikov, ki se je vpeljal ob nameri občine, da začne pobirati posebni pasji davek. Odlok je bil izdan 20. septembra 1900 v Celju. Že leto prej […]
V Pokrajinskem muzeju Celje je bila 13. aprila 2017 odprta razstava Filatelistična dediščina Celja, ki sta jo pripravila muzej ter Filatelistični in numizmatični klub Celje. V izbor reprezentativnega gradiva je uvrščenih tudi nekaj kosov gradiva iz zbirk in fondov Zgodovinskega arhiva Celje, ki je na ogled v razstavišču muzeja Knežji dvor. Po izboru in […]
Šmartinsko jezero je po dolžini obale največje slovensko umetno jezero (113 ha površine). Poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode sta jezero in njegova okolica postala priljubljeno rekreacijsko, športno in turistično območje, ki sta svojim obiskovalcem v preteklih desetletjih ponudila že veliko doživetij. Na osnovi arhivskih virov je v predstavitvi podan kratek zgodovinski oris od […]
Letos julija mineva 54 let od nastanka (6. julij 1962) podjetja Jutranjka Sevnica, prvotno registriranega kot Obrtno podjetje Jutranjka. Sama ideja o ustanovitvi je vzniknila v delavnici Trgovskega in obrtnega podjetja Sloga Sevnica. S proizvodnjo so začeli v prostorih nekdanje gostilne na Glavnem trgu 41 v Sevnici na vsega 39 m² s samo sedmimi šiviljami, […]
V začetku junija je minilo 75 let od enega največjih zločinov, ki jih je nemški okupator storil na Slovenskem. Devetega junija 1941 so iz šestih ustanov (bolnišnice za duševno bolne Novo Celje ter domov za ostarele v Medlogu pri Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah, Muretincih in Ptuju) odpeljali okoli 550 duševnih bolnikov in oslabelih oseb v […]
Knjiga se začenja s prepisom besedila meščanske zaobljube, nadaljuje pa z vpisi ljudi, ki so jih sprejeli med celjske meščane (1801, 1804, 1807, 1808, 1810, 1812, 1814, 1816, 1823, 1826, 1829, 1831 – 1845, 1847, 1848, 1857, 1859 – 1861, 1863, 1865, 1867, 1873, 1874, 1876, 1879, 1880, 1881, 1883, 1893, 1897, 1902, 1909). Vpisane […]
23. aprila 2016 bo minilo 400 let odkar je umrl zagotovo eden od najpomembnejših dramatikov vseh časov William Shakespeare. Morda na prvi pogled ni očitno, zakaj bi kakšen slovenski arhiv iskal povezavo s tem velikim literatom. A če navedemo, da Zgodovinski arhiv Celje hrani gradivo Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje, ki je v času od […]
Karel VI. po milosti božji izvoljeni rimski cesar, … potrjuje Celjanom njihove mestne privilegije, ki so jih mestu pred njim podelili oziroma potrdili že Celjski grofje (Friderik II. in Ulrik II.) in številni njegovi predhodniki (cesarji in nadvojvode habsburške hiše). Listina vsebuje več integralnih prepisov mestnih svoboščin, začenši s Friderikovo podelitvijo mestnih pravic in ozemlja […]
Leta 1938, v zadnjem celem mirnem letu v Evropi pred drugo svetovno vojno, so v Sloveniji našteli 214.073 domačih in tujih gostov ter 1.136.022 prenočitev. Zato so po zaključku vojne slovenske oblasti, tudi zaradi finančnih učinkov, začele z organiziranim delom za razvoj turizma. Oktobra leta 1945 pa so bili uspešni rezultati zelo daleč. Na sestankih […]
Teharska sodna knjiga, ki jo hranimo v okviru SI_ZAC/0006 Zbirka rokopisov vsebuje podatke o volitvah teharskih sodnikov, prisednikov in starešin, uporabljali so jo tudi za pisanje zapisnikov sodnih obravnav pred teharskim sodiščem (na podlagi teh zapisnikov so strankam izdajali sodne listine). Prvi vpis je nastal 13. maja 1715, zadnji pa 10. januarja 1849. Teharsko koseško […]
O izteku leta 2015 se obeležuje 25. obletnica plebiscita o samostojnosti Slovenije, ki je potekal 23. decembra 1990. Tedaj so na voliščih po Sloveniji volilni upravičenci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina […]
V okviru zbiranja gradiva, ki se nanaša na delovanje Mladinskega kluba Celje, v zadnjem obdobju prepoznavnega pod imenom KLjUB, smo za Zbirko digitalnih kopij gradiva Mladinski klub Celje pridobili nekaj zelo zanimivih plakatov, ki so vabili na glasbene dogodke. Koncerti so se v glavnem odvijai v prostorih KLjUB-a, večji žuri pa so bili organiziran v […]
Letošnja prejemnica Borštnikovega prstana, najbolj prestižne slovenske nagrade za igralske dosežke je Ljerka Belak, so sporočili že pred začetkom letos jubilejnega 50. Festivala Borštnikovo srečanje v SNG Maribor. Nagrajenka, ki je kariero zaznamovala v več poklicnih gledališčih, je bila med letoma 1971 in 1993 zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Prav posamezne etape povezane s […]
Znotraj bogatega in raznolikega gradiva pravosodnih organov, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Celje, naletijo delavci arhiva pri urejanju in popisovanju tudi na nenavadna odkritja. Pridni prsti, ki so vajeni listanja med kilometri gradiva, včasih nepričakovano otipajo tudi kakšen trši predmet. V aktualni objavi prihajamo na sled nekoč smrtonosnega in okrvavljenega orožja, ki se je […]
V okviru praznovanj 500. obletnice vseslovenskega kmečkega upora 1515-2015 se tudi v Zgodovinskem arhivu Celje vključujemo v projekt, ki ima preko celotnega leta predvidene aktivnosti glede na raznolike partnerje in dejavnosti. Kljub temu, da Zgodovinski arhiv Celje ne hrani gradiva, ki bi bilo neposredno povezano s kmečkim uporom 1515 oziroma katerimkoli drugim podložniškim uporom, se […]
Sklop objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja 500. obletnice slovenskega kmečkega punta, zaključujemo s stavko zaposlenih v javnem sektorju leta 2013. Zaposleni v javnem sektorju so 23. januarja 2013 s stavko izrazili podporo sindikatom javnega sektorja v pogajanjih z vlado RS. Stavkajoči so se zavzemali za ohranitev delovnih mest v javnem sektorju, pogajanja o masi […]
V sklopu projekta objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja 500. obletnice slovenskega kmečkega punta, še naprej ostajamo v obdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije, v obdobje lastninskega preoblikovanja podjetij, delavskih stavk in propada nekoč uspešnih podjetij. Ustavili se bomo pri stavki zaposlenih podjetja TOLO Šentjur meseca junija leta 2001. Omenjeno podjetje je nastalo ob koncu 60-ih […]
V sklopu projekta objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja 500. obletnice slovenskega kmečkega punta, še naprej ostajamo v obdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije, v obdobje lastninskega preoblikovanja podjetij, delavskih stavk in propada nekoč uspešnih podjetij. Ustavili se bomo pri stavki zaposlenih Hmezad Kmetijstva Žalec v začetku marca leta 1999. Omenjena družba se je leta 1989 […]
V sklopu projekta objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja 500. obletnice slovenskega kmečkega punta, se vračamo v obdobje po osamosvojitvi Republike Slovenije, v obdobje lastninskega preoblikovanja podjetij, delavskih stavk in propada nekoč uspešnih podjetij. Tokrat se bomo ustavili pri stavki zaposlenih podjetja Zlatarna Celje meseca februarja leta 1996. Industrija z žlahtnimi kovinami ima v Celju […]
Tokrat o veliki in dolgotrajni stavki rudarjev Trboveljske premogokopne družbe leta 1923. V sklopu objav rubrike Iz hiše pisanih spominov, ki se nanašajo na serijo objav v zvezi s puntarsko tradicijo, predstavljamo gradivo v zvezi s stavko rudarjev Trboveljske premogokopne družbe v letu 1923. Kot smo že predhodno predstavili, hranimo v fondu SI_ZAC/1436 Rudnik Trbovlje-Hrastnik, […]
V sklopu projekta objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja 500. obletnice slovenskega kmečkega punta, se selimo v obdobje po osamosvojitvi Republike Slovenije, v obdobje lastninskega preoblikovanja podjetij, delavskih stavk in propada nekoč uspešnih podjetij. Na tem mestu se bomo ustavili pri stavki zaposlenih podjetja Metka Tekstil, d. o. o., v začetku marca leta […]
V sklopu projekta objav, ki se nanašajo na puntarsko tradicijo obeleževanja ob 500. obletnici slovenskega kmečkega punta, nadaljujemo v rubriki Iz hiše pisanih spominov z objavami gradiva o stavkah. Vir za raziskovanje stavkovnega gibanja so predvsem fondi gospodarskih subjektov, med njimi pa so med zanimivejšimi zagotovo tisti s področja rudarstva, ki je zgodovinsko tudi zelo […]
Med najbolj zgodnjimi in zanimivi zapisi v slovenskem jeziku hranimo v Hiši pisanih spominov dragoceno zbirko pesmi iz leta 1799. Knjiga, ki je na platnici naslovljena “Bvkve ot teh 112 notri spißsanih peißsem” vsebuje nabožne pesmi in pesmi z vzgojno-moralno tematiko, na koncu je dodano še kazalo. Pesmi je zbral in zapisal Jožef Skubic, učitelj […]
Ob novici o predvidenem začetku stečajnega postopka celjske tovarne Aero predstavljamo primer arhivskega gradiva predhodnika te tovarne, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Celje. Češko podjetje iz Liberca je namreč leta 1926 v Celju v Kocenovi ulici ustanovilo svojo podružnico, ki jo je registriralo pod imenom Viljem Brauns, tovarna strupa prostih anilinskih barv in kemičnih […]
Recepturo za Cockto je razvil Emerik Zelinka, pijača pa je bila prvič predstavljena marca 1953 ob mednarodnih skakalnih prireditvah v Planici. Slovenija-vino ali krajše Slovin je z blagovno znamko Cockte zelo zaslovel. Aromo za to priljubjeno pijačo pa je tudi prodajal v obliki sirupa za redčenje. Številni proizvajalci Cockte svoje proizvodnje niso registrirali in so […]
Ob najavi predavanja iz sklopa, ki spremlja razstavo “Srčni pozdrav iz bojniga polja: prva vojna in njen odmev na Celjskem” objavljamo zapis iz istoimenskega kataloga, ki smo ga skupaj s partnerji izdali ob razstavi. V sredo, 12. 11. se ob 17. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje prične javno vodstvo po razstavi, ob 18. uri […]
Janko Orožen (1891-1989), zgodovinar, pedagog, častni meščan Celja in prvi ravnatelj po ustanovitvi Zgodovinskega arhiva Celje (1956). Janko Orožen je bil navkljub svoji drobni postavi vpoklican v avstroogrsko vojsko. Kot del avstroogrske vojske je bil vpoklican v boje v Galicijo, kjer je bila vzpostavljena fronta z Rusijo. Prek ruskega ujetništva, vključitve v češko legijo, ki […]
8. oktobra 1928 je moralo biti Celje okrašeno z državnimi zastavami, ki so bile razobešene na vseh glavnih ulicah in stavbah v mestu. Na ta dan se je namreč slovesno obeležila desetletnica preboja Solunske fronte (1916-1918). Celjski magistrat je ob tej priložnosti zaprl uradno poslovanje in imenoval dežurno službo. Tam, kjer so se po državi […]
Ustanovitev Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva s sedežem v Mozirju, kot se je ta predhodnica Planinskega društva Celje – Matica ob njenem nastanku leta 1893 imenovala, je bila v največji meri rezultat dela Frana Kocbeka, nadučitelja iz Gornjega Grada. Ta vsestransko dejaven mož je opažal namene nemških planincev, ki so gradili planinske poti in jih, […]
Do 18. stoletja so bile Trbovlje zelo redko poseljena vas in šele z odkritjem premogovne žile leta 1804 se je vas začela širiti. Občina Trbovlje je ob nastanku dobila status krajevne občine, upravno je spadala k sodnemu okraju Laško, Okrajno glavarstvo Celje, od leta 1922 pa k srezu Laško. Zaradi hitrega razvoja industrije in trgovine […]
Pristojnosti občine Trbovlje so nekoč segale tudi na področje Hrastnika, kjer so občinske oblasti v smislu pristojnosti obravnavale ne le upravnih zadev, ampak širok spekter dejavnosti, ki so oblikovale družbeno življenje v Zasavju na začetku 20. stoletja. V času županovanja Ferdinanda Roša je občinski odbor Trbovlje sklenil, da se razpiše delovno mesto občinskega zdravnika v […]
Znani avtomobilski dirkač Stjepan Šantavec se je 1. septembra 1952, okoli šestnajste ure vozil s svojim dirkalnim avtomobilom znamke Fiat po regionalni cesti Litija – Radeče čez Podkum. Vračal se je iz avtomobilskega državnega prvenstva na Ljubelju. Šantavec je vozil z veliko hitrostjo, nad 100 km/h. Na ovinku, blizu tovarne papirja v Radečah, se je […]
Februarja 2013 smo proslavili sto dvajset let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), minilo pa je tudi 120 let od ustanovitve Savinjske podružnice SPD v Mozirju. Kasneje so njen sedež prenesli v Celje, iz nje pa se je, skozi vrsto preimenovanj in menjav organizacijskih struktur (nekaj časa so npr. bili planinski odsek Sindikalno fizkulturnega društva […]
Predstavljamo vam najstarejše arhivsko gradivo, ki ga hranimo v Hiši pisanih spominov. SI_ZAC/0006_00001 P[ri]uilegia et iusta alia [Privilegiji kartuzije Žiče] Nanovo vezana knjižica (v karton, na hrbtu oznaka PRIV. CART. SEIZ in cesarski grb z dvoglavim orlom), zalistna pola iz papirja, ohranjen je del originalnih platnic (pergament z naslovom), ki je v knjižico vključen kot […]
Slovensko ljudsko gledališče Celje v letošnji sezoni postavlja na oder delo Bertolda Brechta: Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti. Ta »ljudska igra po pripovedih Helle Wuolijoki in njenem osnutku za gledališko igro«, kot je zapisano v podnaslovu, je bila na repertoarju SLG Celje že v sezoni 1976/77. Tedaj so jo v režiji Francija Križaja odigrali: […]
Ob dnevu slovenske hrane, ki bo po sklepu Vlade Republike Slovenije poslej obeležen vsak tretji petek v novembru, letos torej 16. novembra 2012, bo izveden po številnih vrtcih in šolah tudi Tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni cilj oziroma namen razglasitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače […]
Med najbolj imenitnimi viri, ki jih hranimo v Zgodovinskem arhivu Celje je gotovo Knjiga častnih gostov mesta Celja. V zbirki rokopisov pod signaturo SI_ZAC/0006_00016 je v knjigo vpisanih nekaj gostov, ki so v konkretnem zgodovinskem trenutku bili za mesto tako izpostavljeni, da se je zdelo tedanjemu vodstvu mesta vredno to na posebej časten način zabeležiti. […]
Ob prihajajoči 120. obletnici rojstva Janka Orožna (1891-1989), ki je odločilno zaznamoval začetke oblikovanja uradne arhivske službe v Celju in bil do svoje upokojitve (1965) prvi ravnatelj Zgodovinskega arhiva Celje, objavljamo njegov zanimivi zapis “Celjsko arhivsko vprašanje”. Prispevek je bil napisan malo pred uradno ustanovitvijo našega zavoda in bil objavljen v Biltenu: glasilu občinskega ljudskega […]
Mag. Hedvika Zdovc
Sredi 19. stoletja je bila izvedena reorganizacija državne uprave. V reorganizacijo so bile vključene tudi občine, ki so jih organizirali na osnovi »provizoričnega občinskega zakona«, ki ga je absolutistična vlada izdala s cesarskim patentom 17. marca 1849. Zakon je temeljil na načelu, da je osnova svobodne države svobodna občina. To je pomenilo, da je moralo občinsko vodstvo glede lastnih zadev postopati popolnoma samostojno. Občinsko vodstvo sta tvorila občinski odbor in občinsko predstojništvo. Občinski odbor je nadzoroval delo predstojništva in sprejemal sklepe, občinsko predstojništvo pa je bil upravni organ občine.
